V zadnjih mesecih se je veliko govorilo o Sindikatu delavcev migrantov in njihovi domnevni državljanski nepokorščini. Izvajali so jo tako, da so v Državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja 40.000 podpisov za referendum o šestih zakonih, med katerimi sta tudi Zakon o partnerski zvezi in Zakon o varstvo pred diskriminacijo. Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je, zaradi evidentne zlorabe pravice do referenduma, odločil, da roka za zbiranje odpisov ne razpiše. O spora med predsednikom DZ in Sindikatom je odločalo Ustavno sodišče. To je že v preteklosti poudarilo, da se referendum ne sme uporabljati v protiustavne namene. Prav tako mora Državni zbor ali predsednik DZ preprečiti razpis če ugotovita take namene predlagatelja referenduma. Predsednik DZ je pristojen preveriti, ali gre glede na konkretne okoliščine pri vložitvi pobud volivcem za zbiranje podpisov za zlorabo te pravice. Ustavno sodišče je tako ugotovilo da predsednik DZ ni kršil Ustave, kot so to želeli predstaviti v nekaterih opozicijskih strankah in s tem namenom vložili predlog za njegovo razrešitev. Namen Sindikata je bil zgolj v zavlačevanju uveljavitve zakonov in z zlorabo pravice prišel do drugačne, ugodnejše, zakonske ureditve delavcev migrantov.
Odločitev Ustavnega sodišča pa je pomembna tudi za LGBT-osebe. Sedaj ni nobene ovire več, da se 24. februarja 2017 ne bi začel uporabljati Zakon o partnerski zvezi. Bistvene pravica, ki jih bodo istospolni pari pridobili po začetku uporabe ZPZ :
- Pravica do zdravstvenega zavarovanja po partnerju ali partnerici v primeru brezposelnosti.
- Pravica do odsotnosti z dela in nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana ali članice.
- Pravica do odločanja glede zdravljenja partnerja ali partnerice in informiranje o partnerjevem ali partneričinem zdravstvenem stanju bo po novem veljala tudi za nesklenjeno partnersko zvezo.
- Pravica do odškodnine za smrt ali težko invalidnost partnerice ali partnerja.
- Oprostitev dolžnosti pričanja in izpovedi zoper bližnje.
- V primeru smrti partnerice ali partnerja ima po novem o pogrebu in pogrebni svečanosti pravico odločati njena partnerica ali njegov partner.
- Pridobitev državljanstva na podlagi naturalizacije.
- Pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi smrti partnerice ali partnerja in osebnih okoliščin po novem velja tako za nesklenjeno kot tudi sklenjeno partnersko zvezo.
- Pravica do vdovske pokojnine velja tudi za nesklenjene partnerske zveze.
- Najemna pravica na stanovanju (po smrti partnerke ali partnerja pravico do najema istega stanovanja oz. nadaljevanje najema pod enakimi pogoji)
- V primeru brezposelnosti partnerice ali partnerja lahko drugi partner ali druga partnerica jo_ga uveljavlja kot vzdrževanega družinskega član ali vzdrževano družinsko članico, kar se upošteva kot dohodninska olajšava.
Zakon se približuje popolni izenačitvi pravic z raznospolnimi pari, vendar z odsotnostjo možnosti, da partnerja ali partnerici skupaj posvojita otroka, ter upravičenosti do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. To dejansko pomeni, da partnerici ali partnerja skupaj ne moreta posvojiti otroka, ki ni biološki otrok ene od partneric ali partnerja. Še vedno lahko partnerica ali partner posvoji biološkega otroka svoje partnerice ali partnerja, kot to dovoljuje Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Popolna diskriminacija pa ostaja na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo, kjer samska ženska še vedno ni upravičena do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zadeva je v presoji na Ustavnem sodišču že vrsto let in glede na to, da sej v vmesnem času zamenjalo kar nekaj vlad in je bilo posledično treba ponovno vložiti presojo na sodišče, smo do dokončne odločitve v primeru oploditve še zelo daleč.
