Humani virusi papiloma (HPV)

ZDRAVJE

Okužbe s humanimi virusi papiloma (HPV) sodijo med najpogostejše spolno prenosljive bolezni. Poznamo več kot 30 podtipov HPV, ki povzročajo okužbe v analnogenitalni sluznici in koži. Ameriške študije navajajo, da je približno 90% HIV pozitivnih in 60% HIV negativnih moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) okuženih z enim ali več HPV virusov. Večina okužb mine brez posledic, v nekaj odstotkih se pojavijo kondilomi, predrakave in rakave spremembe pa še bistveno redkeje.

Raziskava, ki smo jo letos opravili v ambulanti za proktologijo v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, je pokazala, da je HPV zelo razširjen tudi v naši MSM skupnosti. Testirali smo 77  MSM (11 HIV pozitivnih in 66 HIV negativnih) in analno HPV okužbo dokazali pri vseh HIV pozitivnih in pri 83% HIV negativnih MSM. Polovica okuženih je bila okužena z več kot enim visokorizičnim HPV, povprečno pa so imeli 3 HPV genotipe. Pri treh četrtinah okuženih smo odkrili kondilome, ki so bili pri večini zelo razširjeni in so potrebovali operativno zdravljenje.

Analnogenitalne bradavice (kondilomi) so izrastki, ki se pojavijo v okolici zadnjika, v zadnjikovem kanalu, na penisu, na mošnji, notranji strani stegen, na sramnih ustnicah, v nožnici, na materničnem vratu, redkeje v ustni votlini in žrelu. Praviloma so mehkejše in bolj gladke kot bradavice drugje po telesu.

 Glavni način prenosa okužbe so spolni stiki (analni, vaginalni, oralni). Izjemoma je možna okužba tudi z uporabo iste brisače, spodnjega perila, spolne igrače, v turški savni ali celo pri porodu. Virus se namreč nahaja v koži in sluznici analnogenitalne regije in za prenos je potreben tesen kontakt.

Čas od okužbe do bolezni

Od okužbe do pojava kondilomov lahko mine nekaj tednov ali pa leto in več. Za razvoj rakavih sprememb pa mora okužba z visokorizičnimi HPV trajati v povprečju več kot 10 let. Nezaščiteni spolni odnosi, pogosto menjavanje spolnih partnerjev, kajenje, občutljiva, vneta koža anogenitalne regije in okuženost z drugimi spolno prenosljivimi boleznimi povečujejo tveganje za okužbo z enim ali več HPV. Na srečo številne asimptomatske okužbe minejo same od sebe in viruse brez posledic izločimo v letu do dveh. Iluzorno pa je pričakovati, da bi že prisotne spremembe izginile same od sebe.

Predrakave spremembe in rak zadnjikovega kanala, materničnega vratu, rak žrela, rak penisa in nožnice so zelo redke komplikacije okužbe z nekaterimi visokorizičnimi HPV. Mnogo pogostejše so analnogenitalne bradavice (kondilomi), ki jih moramo odstraniti, saj niso le kozmetična nevšečnost. Če se nahajajo tudi v zadnjikovem kanalu ali v nožnici, moramo ob odstranitvi takšno tkivo poslati na nadaljnje preiskave, da izključimo predrakave spremembe. V kolikor se kondilomi pojavijo v okolici zadnjika, je nujen tudi pregled zadnjikovega kanala, pri ženski pa tudi nožnice in materničnega vratu. Vedno je potrebno pregledati tudi partnerja.

HPV in HIV

Če se vam pojavijo kondilomi, je pomembno, da se testirate tudi na prisotnost virusa HIV. Znano je namreč, da se pri ljudeh z zmanjšanim oziroma okvarjenim imunskim sistemom kondilomi mnogo pogosteje pojavljajo in tudi zdravljenje je dolgotrajnejše in težavnejše. HIV pozitivnim bolnikom priporočamo preventivni proktološki pregled in bris analnega kanala vsako leto.

Nezdravljeni intraanalni kondilomi (kondilomi v zadnjikovem kanalu) bistveno povečajo možnost okužbe s HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi, saj je krhko kondilomsko tkivo zelo občutljivo na trenje in krvavitve so ob tem prej pravilo kot izjema. Lahko pa so kondilomi v zadnjikovem kanalu tudi popolnoma asimptomatski (ne povzročajo težav ali krvavitev). Priporočamo tudi testiranje na morebitno okužbo s povzročiteljem sifilisa in hepatitisa B. Kondilome, podobne tistim, ki jih povzroča HPV, namreč lahko opazimo tudi pri okužbi s povzročiteljem sifilisa.

Zdravljenje in preventiva

Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, priporočamo preventivni pregled zadnjikovega kanala na 2 do 3 leta, v primeru težav z zadnjikom (srbež, krvavitev, driska …) pa je proktološki pregled nujen. Takšen pregled je koristen tudi za ženske, ki prakticirajo receptivne analne spolne odnose ali so HIV pozitivne. Proktološki pregled je lahko koristen tudi za ženske, ki imajo že ugotovljene predrakave spremembe materničnega vratu.

Zaenkrat še ni zdravila, s katerim bi pozdravili okužbo s HPV, je pa že na voljo cepivo, ki nas lahko zaščiti pred štirimi najpogostejšimi HPV virusi (16, 18, 6 in 11). Cepljenje je najučinkovitejše, če se opravi pred pričetkom spolnega življenja.

Zdravljenje kondilomov je usmerjeno v odstranjevanje sprememb, ki jih ti virusi povzročajo in spodbujanje odpornosti okužene osebe. Večje kondilome odstranjujemo kirurško, manjše lahko zamrznemo s tekočim dušikom. Po odstranitvi so potrebne še večmesečne kontrole zaradi visokega odstotka ponovitve obolenja.

Za zmanjšanje možnosti ponovitve kondilomov po njihovi odstranitvi uporabljamo mazilo imiquimod (Aldara), ki kot imunomodulator spodbuja lokalno odpornost organizma. Ker je zdravljenje dolgotrajno in težavno, je še toliko pomembneje, da poskusimo zmanjšati možnost okužbe ter prenos na partnerja. Kondom ne preprečuje okužbe s HPV v vseh primerih, zmanjšuje pa njeno verjetnost, zato ga priporočamo ves čas med analnim spolnim odnosom. Izogibati se je potrebno fingeringa, saj lahko virus v notranjost zadnjika prenese partner že s prstom. Odsvetujemo tudi britje ali depilacijo okolice spolovila in zadnjika neposredno pred spolnim odnosom, saj je nadražena, minimalno ranjena koža bolj dovzetna za okužbo.

Tags from the story
More from Boštjan Mlakar

»Veš, da te ne bom pustil, skupaj bova šla skoz’ to«

AIDS  Zgodba, ki jo pripovedujem, se je pred časom odvila v moji...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja