Že danes se z OFF programom v Klubu Tiffany na Metelkovi v Ljubljani začenja 33. festival LGBT filma v organizaciji Društva ŠKUC. V sklopu osrednjega programa, ki se bo odvrtel med 25. novembrom in 3. decembrom, bodo v celoti predvajali 23 dolgih in 13 kratkih filmov. Prihajajo iz kar 28 držav: Argentine, Belgije, Brazilije, Fidžija, Filipinov, Francije, Indije, Iraka, Irske, Japonske, Kanade, Kolumbije, Malavija, Mehike, Nemčije, Nepala, Nizozemske, Peruja, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Tajvana, Tunizije, Urugvaja, Velike Britanije, Venezuele in ZDA.
Osrednji program se bo že tradicionalno odvrtel v Ljubljani, Kopru Mariboru, Bistrici ob Sotli, Idriji in na Ptuju ter letos prvič v Trstu Otvoritvena projekcija festivala bo v Kinodvoru, kjer bodo prikazale_i mehiški dokumentarec o pevki Chaveli Vargas.
Festival ne bo minil brez gostij_ov. Med drugimi ga bo obiskal bo slavljenec letošnjega cannskega festivala Robin Campillo, ki bo predstavil svoj nagrajevani film 120 utripov na minuto, družbeno kritično dramo o aktivistični aids skupini ACT UP. Irski film Zmenek za noro Mary pa bo predstavila ena od glavnih igralk.
Organizatorke_i so že sporočile_i, da nagrado za najboljši slovenski kratki film o tematiki LGBT prejme film Blaža Slane Po gladini, ki prav tako obravnava temo aidsa. Angažiran pa je tudi slovenski dokumentarni film Siniše Gačića Odraščanje, ki nas popelje v čas pred referendumom o družinski zakonodaji.
Sicer je za celo vrsto filmov značilno opisovanje homofobije, ki je očitno še zelo prisotna tako na vzhodu kot tudi na zahodu. Od kanadskega mladinskega 1:54 o medvrstniškem nasilju, do tajvanskega Sestrstvo o neizživetih čustvih, ali tudi tajvanskega Klepet, v katerem hči odkriva materino lezbištvo, tunizijskega V senci, indijskega … in zavrženi, o ženskah, ki naredita skupni samomor, saj ne moreta živeti v tradicionalnem okolju, ali čudovite mehiške freske Sanjam v drugem jeziku, v katerem prijatelja zatreta svoja čustva in ponovno spregovorita šele po 50 letih. Vse več je tudi filmov s transspolno tematiko, gotovo je za izpostaviti venezuelski film Tamara in pa angleški mladinski Enostavno Charlie, o nogometašu, ki se čuti nogometašica.
V času festivala bosta potekali tudi dve delavnici, ena bo kritiška za bodoče filmske kritike, druga pa filmska – to bo vodila Maja Weiss.
Začetki festivala segajo v konec aprila 1984, ko je je v Ljubljani potekal prvi festival Magnus, s podnaslovom Homoseksualnost in kultura. V tednu dni so se poleg razstave in predavanj v galeriji Škuc in v Križankah odvrteli tudi filmi Fassbinderja, Friedkina, Lamberta, Praunheima in drugih. Šlo je za prvo javno prezentacijo homoseksualne kulture ne samo v Jugoslaviji, temveč na celotnem področju Vzhodne Evrope. Filmski del tega festivala se zato šteje kot prvi filmski festival, ki se je nato pod različnimi imeni selil na druge lokacije, tudi v Cankarjev dom in Kapelico, dokler se ni pod imenom Festival gejevskega in lezbičnega filma ustalil v Slovenski kinoteki. Ob 30-letnici se je organizatorkam_jem zaradi razširitve tematskega polja v zadnjih letih zdelo primerno, da ga poimenujejo festival LGBT filma.
Festival so podprle_i: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Slovenski filmski center, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za zdravje, Veleposlaništvo Irske, Institut francais, Škuc-Magnus, DPZN Koper, Gimnazija Ptuj, Fundacija Sonda, Filmsko gledališče Idrija, La Cappella Underground, Arcigay, Radio Študent, Torek ob petih, Tam tam, Narobe, klub Monokel, klub Tiffany, DHL, Park hotel in druge_i.
Program je v celoti dostopen v koledarju na Narobe blogu ali na spletni strani 33. festivala LGBT filma.