Radikalno homoseksualno glasilo
Večinski mediji v Sloveniji redko povzemajo z neke obskurne slovenske spletne strani nekega zavoda, okrog katerega se združujejo napovedovalci konca sveta. Vse bo narobe, pravijo, in vse bo šlo cu grund, če stvari ne bodo urejene po njihovo. Kljub temu je pred tedni ena od njihovih pobud le doživela nekaj več medijskega odziva, saj je bila tako senzacionalistična, da jo je bilo težko spregledati (in se ob njej ne nasmihati). Pozivali so nas, naj ne kupimo nove različice Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), saj radikalno spreminja pomen družine.
Medtem ko je stari SSKJ družino definiral kot »zakonski par z otroki ali brez njih«, nov SSKJ predpostavlja, da je otrok konstitutivni element družine. Družina je tako opredeljena kot »skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki«, med primeri pa nov SSKJ navaja tudi istospolno družino.
Slednja je bržkone zmotila napovedovalce konca sveta, saj kar naenkrat njihove normalne (khm …) družine niso več edina oblika družine. No, to je sicer statistično in družbeno dejstvo že nekaj desetletij in več, a napovedovalci konca sveta tako ali tako nikoli niso bili preveč dobri, ko gre za »stik z realnostjo«. Obtožili so »radikalne aktiviste in zagovornike teorije spola«, da so na silo spremenili pomen »nekaterim slovenskim besedam«.
Žuli jih tudi dejstvo, da družina po novem ni več poročeni par brez otrok. Tudi pri tej radikalni spremembi naj bi imeli prste vmes radikalni aktivisti. A pravo vprašanje pravzaprav je, kdo je bil v sedemdesetih, ko je nastala prva različica SSKJ, tako zelo radikalen, da je za družino proglasil poročeni par brez otrok? V klasični sociologiji že od nekdaj velja, da je družina skupnost otrok in odraslih oseb (staršev). Enako določa tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je nastal še v času bivše Jugoslavije in je še danes veljaven. Če je torej kakšna definicija v SSKJ radikalna, potem je to zagotovo stara definicija družine, ne nova. Napovedovalci konca sveta bi morali malce pogosteje pogledati tudi svoje lastne knjige. Katekizem katoliške cerkve namreč prav tako določa otroka za konstitutivni element družine: »Mož in žena, združena v zakonu, sestavljata skupaj s svojimi otroki družino.« No, toda napovedovalci konca sveta tako ali tako nikoli niso bili preveč dobri, ko gre za »konsistentnost«.
Potem ko se je njihovi pobudi bolj ali manj naglas posmehovalo že pol Slovenije, so na dan prišli z novimi šokantnimi odkritji: načrt za ideološko preobrazbo spornega slovarja je bil napisan februarja letos in to kar v reviji, ki jo pravkar prebirate. V zadnji številki Narobe smo namreč objavili razpravo dr. Vojka Gorjanca o heternormativnosti slovarskega opisa slovenskega jezika, a niti sanjalo se nam ni, da gre za radikalnega jezikoslovca, ki je v svojem besedilu ponovil, kot trdijo napovedovalci konca sveta, »v mednarodnih homoseksualnih krogih izumljene teze«. Nič čudnega torej, da je bil tak tekst objavljen, kot so zapisali, »v ekstemističnem homoseksualnem glasilu.« In povsem logično je, da je skupina strokovnjakov in strokovnjakinj pod vodstvom dr. Marka Snoja komaj čakala na zadnji Narobe, ga natančno preučila, in tik preden je šel SSKJ v tisk, v skladu z navodili v Narobe definirala nekatere besede, ki jih sami preprosto niso znali definirati. No, morda so jih, a kaj ko jim je za ovratnik dihala gejevska mafija, lezbične radikalke, transteroristi in sploh do zob oboroženi radikalni homoseksualni aktivisti, med njimi pa tudi nekaj radikalnih feministk z zračnimi puškami Optimus (4,5 mm). Seveda so klonili in zapisali, kar so zapisali!
Zato je čas za streznitev. V svojih lastnih vrstah moramo počistiti s temi radikalci, ki v družbo vnašajo nemir in na nas mečejo slabo luč, začenši z urednikom tega radikalnega glasila. Na giljotino z njim!
