Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih (2002–2012) z virusom HIV okužilo skoraj 400 ljudi. Enaindvajset jih je zaradi aidsa umrlo. Ti podatki nas sicer uvrščajo med države z nizkim deležem okuženih, vendar lahko kljub temu v zadnjih letih opažamo porast novih okužb z virusom HIV, predvsem v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Statistični podatki epidemiološkega spremljanja okužb kažejo dokaj jasno sliko razvoja epidemije HIV/aidsa pri nas: epidemija poteka znotraj skupine MSM. In stanje je iz leta v leto slabše.
Avstralski poster Ripp&Roll, ki opozarja na nevarnost z okužbo HIV. Zaradi pritožb krščanskih lobističnih skupin, da poster mlade ljudi nagovarja k spolnosti, je bil oglas odstranjen z javnih mest.
Na Društvo informacijski center Legebitra smo leta 2011 s pomočjo spletne ankete izvedli raziskavo »Kakšne so tvoje seksualne navade?«, v kateri je sodelovalo 861 polnoletnih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.1 Zaradi relevantnosti pridobljenih podatkov za programe preventive HIV/aids smo v raziskavo vključili zgolj tiste, ki so imeli seksualno izkušnjo z moškim v zadnjih dveh letih.2 Prav tako smo vprašalnik razdelili na izkušnje in spolne prakse s stalnimi in priložnostnimi partnerji, saj nas je zanimalo, ali obstaja kakšna razlika pri spolnem vedenju s stalnim oziroma priložnostnim partnerjem.
V anketi smo naslovili teme, kot so spolne prakse v zadnjih dveh letih, poznavanje možnosti okužbe z virusom HIV in ostalimi spolno prenosljivimi okužbami, poznavanje in obiskovanje prostorov, kjer se predstavniki MSM skupine srečujejo, informacije o testiranju, razkritju spolne identitete ter o izkušnjah nasilja na podlagi spolne usmerjenosti.
Med 861-imi respondenti, ki so sodelovali v raziskavi, je skoraj 75 % respondentov svojo spolno usmerjenost opredelilo kot homoseksualno, nekaj več kot 21 % pa kot biseksualno in skoraj 4 % kot heteroseksualno. V vzorcu so prevladovali mlajši respondenti do štiridesetega leta starosti3 iz večjih mest.4
Nekaj več kot 71 % sodelujočih je potrdilo, da so v zadnjih dveh letih imeli stalnega seksualnega partnerja, nekoliko višji odstotek sodelujočih je imel tudi priložnostnega seksualnega partnerja (skoraj 75 %). To pomeni, da je večina respondentov v zadnjih dveh letih imela tako stalnega kot tudi priložnostnega seksualnega partnerja. Ob tem je potrebno poudariti, da posameznike, ki so sodelovali v raziskavi, nismo spraševali po trajanju stalne partnerske zveze. Odstotek tistih, ki so imeli priložnostne spolne partnerje v zadnjih dveh letih, torej nujno ne pomeni, da so imeli priložnostne seksualne partnerje, ko so bili v partnerskem razmerju s stalnim partnerjem.
Najprej o kondomih
Ker je bil eden od pomembnih ciljev raziskave oblikovanje preventivnih strategij, so nas posebej zanimale spolne navade naših respondentov. Najprej smo jih spraševali po uporabi kondoma. 97 % vprašanih je poročalo, da pri oralnem spolnem odnosu s stalnim seksualnim partnerjem ne uporabljajo kondoma. Delež tistih, ki kondoma pri oralnem spolnem odnosu ne uporabljajo s priložnostnim seksualnim partnerjem, je nekoliko nižji: skoraj 84 % vprašanih kondoma ne uporablja. To pomeni, da večina respondentov ne uporablja kondoma pri oralnem spolnem odnosu.
Drugače je pri analnem spolnem odnosu. Pri analnem spolnem odnosu s stalnim partnerjem 55 % vprašanih ne uporablja kondoma, če so v aktivni vlogi, skoraj enak delež (54 %) pa ga ne uporablja tudi takrat, ko so v pasivni vlogi. Pri priložnostnih seksualnih partnerjih je odstotek uporabe kondoma bistveno višji. Kondom je pri aktivni seksualni vlogi pri analnem spolnem odnosu uporabilo nekaj več kot 88 % respondentov, v primeru pasivne seksualne vloge pa skoraj 90 %. Podatki torej kažejo na določeno razliko pri uporabi kondomov pri analnem spolnem odnosu – ta uporaba je pogostejša pri priložnostnih seksualnih parterjih.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšni so mogoči razlogi za neuporabo kondoma oziroma kakšen odnos imajo posamezniki do kondoma. Respondentom smo zato zastavili serijo trditev, ti pa so morali navesti, v kolikšni meri navedene trditve veljajo za njih.5
Na podlagi podanih odgovorov lahko sklepamo, da sta v ospredju dva razloga za neuporabo kondoma: (1) manjši užitek pri spolnem odnosu s kondomom in (2) problemi z erekcijo v primeru uporabe kondoma. Razmeroma visok delež respondentov (40 %) je namreč zatrdil, da jim spolni odnos s kondomom nudi manjše užitke, nekaj več kot 23 % pa se sooča s problemi z erekcijo, če uporabijo kondom pri spolnem odnosu. Ta odgovor kaže, da uporaba kondoma ni tako samoumevna in neproblematična, kot se morda zdi. Kondomi namreč lahko predstavljajo tudi težave pri samem spolnem odnosu.
Le en klik stran …
Primarno okolje, v katerem naši respondenti spoznavajo nove seksualne partnerje, je internet. V zadnjem letu je preko spletnih portalov, namenjenih spoznavanju partnerjev, več kot 75 % respondentov spoznalo vsaj enega partnerja, s katerim so vstopili v spolni odnos. Internet mora zato postati tudi eden izmed osnovnih prostorov, kjer se izvajajo programi preventive HIV/aids v Sloveniji.
… in že si pri meni
Naši respondenti so v seksualno razmerje najpogosteje vstopili v svojem zasebnem stanovanju. Na kruzing območjih v Sloveniji je v zadnjem letu pred izvedbo anketiranja v spolni odnos vstopila skoraj četrtina posameznikov. Podobno priljubljene so tudi savne: nekaj več kot 23 % jih je poročalo o spolnih izkušnjah v savnah v Sloveniji (v savnah v tujini je v seksualni odnos vstopilo nekaj manj kot 20 % sodelujočih). Dark room je v zadnjem letu pred izvedbo anketiranja (v Sloveniji in tujini skupaj) obiskalo nekaj več kot 10 % respondentov. Približno 11 % jih vstopa v seksualna razmerja vsaj enkrat letno tudi na zasebnih seks zabavah v Sloveniji (nekaj več kot 7 % pa v tujini).
Ob vsem tem je zanimiv in zaskrbljujoč podatek, da je nekaj več kot 42 % vprašanih zatrdilo, da niso poznali statusa HIV svojega zadnjega moškega priložnostnega seksualnega partnerja. Ta podatek potrjuje, da se posamezniki zavedajo, da vstopajo v seksualna razmerja, ki so lahko potencialno nevarna za okužbo z virusom HIV. Ko smo isto vprašanje zastavili glede zadnjega stalnega seksualnega partnerja, je skoraj 90 % vprašanih zatrdilo, da poznajo njegov status HIV oziroma domnevajo, da ga poznajo. Odstotek tistih, ki seksualne partnerje (tako stalne kot priložnostne) vprašajo po statusu HIV ob vstopu v seksualni odnos, pa je razmeroma nizek: nekaj več kot 29 % respondentov vpraša pogosto oz. vedno.
Pozabil sem ti povedati …
Med sodelujočimi v raziskavi je skoraj 35 % vprašanih poročalo, da so v svojem življenju že varali svojega stalnega partnerja. Varanje smo definirali kot vstop v seksualni partnerski odnos s priložnostnim seksualnim partnerjem brez vednosti stalnega partnerja. Poleg tega večina (nekaj čez 60 %) potem ko so prevarali svojega stalnega partnerja, ni spremenila svojih spolnih navad s stalnim partnerjem. To, na primer, pomeni, da če pred skokom čez plot pri analnem spolnem odnosu s stalnim partnerjem niso uporabljali kondom, kondoma niso uporabljali tudi pozneje. Ta podatek pritrjuje tezi, da je možnost okužbe z virusom HIV in ostalimi SPO velika tudi znotraj zaprtega monogamnega partnerskega odnosa, saj večina svojega skoka čez plot svojemu partnerju ne razkrije (skoraj 80 %).
Ob predstavljenih podatkih, ki so prej zaskrbljujoči kot pomirjujoči, pa je vendarle potrebno poudariti, da sodelujoči v raziskavi dobro poznajo možnosti okužbe z virusom HIV in možne preventivne ukrepe – predvsem uporabo kondoma pri analnem spolnem odnosu. Manjko znanja se pokaže pri nekaterih drugih spolnih praksah, kot je »deep throathing«, ter uporaba sperme partnerja kot lubrikant pri mastrubiranju. A vse to je teorija. Težava je v praksi.
______________________________
1 V vzorcu je bilo 54 samskih, 37% jih je bilo v partnerskem razmerju z moškim, v partnerskem razmerju z žensko pa nekaj več kot 7 %. Skoraj 2 % vprašanih je zatrdilo, da so v partnerskem odnosu z več osebami.
2 Več kot tri četrtine sodelujočih v raziskavi je v zadnjih dveh letih imelo spolne odnose le z moškimi (76 %), 7 % jih je zatrdilo, da so spolne odnose imeli večinoma z moškimi, 10 % tako z moškimi kot ženskami, 4 % večinoma z ženskami in 3 % samo z ženskami.
3 27 % sodelujočih je bilo starih med 18 in 24, skoraj 20 % med 25 in 29, nekaj več kot 21 % med 30 in 34, skoraj 15 % med 35 in 39, 40 in več pa je bilo starih 17 % respondentov.
4 Iz večjega mesta jih je prihajalo skoraj 56 %, 27 % jih je prihajalo iz manjšega mesta, 17 % pa s podeželja ali iz vasi.
5 Uporabili smo petstopenjsko Linkertovo lestvico: sploh ne velja, ne velja, niti niti, velja, povsem velja. Dodali smo tudi možnost: se ne nanaša name. Za potrebe analize in bolje preglednosti smo združili odgovora »sploh ne velja« in »ne velja« ter »velja« in »povsem velja«. Odstotki, ki jih navajamo, odražajo združene odgovore.
