POLITIKA
V Ljubljani je 19. in 20. aprila letos potekala mednarodna konferenca “Enakopravno zaposlovanje / Employment Equality”. Konferenca, ki je del evropske pobude EQUAL in jo je pripravil Škuc LL, je bila zaključni del večletnega mednarodnega sodelovanja v razvojnem partnerstvu TRACE (Transnational Cooperation for Equality). Cilj razvojnega partnerstva TRACE je odpravljanje neenakosti na osnovi spolne usmerjenosti v zaposlovanju. Na konferenci so bili predstavljeni rezultati razvojnih partnerstev iz Slovenije, Francije, Švedske in Litve.
Medtem ko so se v Litvi osredotočili na dvigovanje zavesti glede problematike zaposlovanja gejev in lezbijk, so se na Švedskem posvetili predvsem zagotavljanju varnejšega delovnega okolja za istospolno usmerjene učitelje in učiteljice, v Franciji pa prepoznavanju homofobije in lezbofobije na delovnem mestu. Prizadevanja slovenskega razvojnega partnerstva »Partnerstvo za enakost«, pri katerem sodelujejo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Škuc LL strmijo k razvoju in uresničevanju politik enakih možnosti in k zaščiti istospolno usmerjenih pred diskriminacijo v zaposlovanju in na trgu dela.
Konference se je udeležilo več kot 60 posameznikov in posameznic iz vse Evrope, prisostvovali so tudi predstavniki sindikatov in delodajalcev, nevladnih organizacij, zavodov za zaposlovanje, ministrstev in celo slovenske vojske. Na konferenci so med drugim govorili ljubljanski župan Zoran Jankovič, predsednik ZSSS Dušan Semolič in generalni sekretar ZDS France Kokalj. Vsi so poudarili pomen varnega in zdravega delovnega okolja, spoštljivega odnosa do raznolikosti na delovnem mestu ter enakih možnosti za vse. Odgovornost za zagotovitev tovrstnega delovnega okolja pa po njihovem mnenju leži na združenjih sindikatov, delodajalcev, državnih institucij ter nevladnih organizacijah.
O poteku in ideji projekta EQUAL smo se pogovarjali s Tatjano Greif iz Škuc LL.
Kakšen je bil odziv slovenskih državnih institucij ob predstavitvi vašega programa? Ali je bilo težko dobiti partnerje za razvojno partnerstvo?
Moram reči, da ni bilo lahko. Teme programa EQUAL, ki poteka v vseh državah EU, je predpisala Evropska komisija. Povezane so z različnimi ranljivimi skupinami, med njimi so tudi geji in lezbijke. Na podlagi tega smo se odločili, da bomo prijavili projekt, ki se bo osredotočil na diskriminacijo istospolno usmerjenih kot ranljivo skupino, ki je v zaposlovanju in na trgu dela najbolj nevidna. V razvojno partnerstvo smo zato morali vključiti akterje, ki imajo vpliv na dogajanje v zaposlovanju in trgu dela. Želeli smo vključiti tiste akterje, ki stvari lahko spreminjajo v praksi. Zato smo se obrnili predvsem na sindikate in delodajalce. Pozitiven odgovor smo dobili s strani Združenja delodajalcev Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in veliko zavrnjenih pobud, predvsem s strani velikih podjetij. Nekoliko manj posluha za ta program je bilo na strani delodajalcev. Sindikati pa tudi niso bili najbolj navdušeni. Obstajala je namreč predstava, da tovrstna oblika diskriminacije ne obstaja. Rekli so nam: »Saj ni nobenega takega primera. Prvič slišim za kaj takega, pa že dvajset let delam v sindikatu!« Najprej smo jim zato morali predstaviti, zakaj so geji in lezbijke ranljiva skupina, zakaj so tihe in pasivne žrtve, zakaj ne ukrepajo v primerih kršitev in zakaj nimamo tovrstnih primerov v statistikah. Posamezniki in posameznice molčijo zaradi strahu in sramu. Bojijo se negativnih posledic. Bojijo se negativnih reakcij sodelavcev, okolja, bojijo se tudi težav v službi, izgube zaposlitve.
Kako je potekalo sodelovanje s sindikati? Ali je prišlo do kakšnih težav?
Na začetku so bili prisotni pomisleki glede utemeljenosti teme. Ko smo se nekajkrat pogovorili in jih ponovno seznanili s problematiko, so postopoma spremenili svoje mnenje. Ko smo skupaj premagali začetni dvom, ni bilo več problemov. Bili so zelo senzibilizirani za področje diskriminacije. Program so vzeli zelo resno in odgovorno. Zato o naših partnerjih lahko rečem samo najboljše in tovrstnih partnerjev si v bodoče lahko samo želimo.
Drugo je tisto, kar se je dogajalo na terenu. V okviru projekta namreč izvajamo regijske delavnice o homofobiji po vsej Sloveniji. Organizirajo jih naši partnerji, udeležijo pa se jih ali delodajalci ali sindikati. Na teh delavnicah se pogostokrat soočimo z dvomi nekaterih posameznikov in posameznic glede upravičenosti teme. Sem in tja pade tudi kakšna homofobna izjava ali reakcija. Marsikdo nam na delavnici očita, zakaj je to narejeno za geje in lezbijke, saj jim nič ne manjka. Tako da jim moramo vedno znova pojasniti, da se geji in lezbijke nahajajo v nehvaležnem položaju na trgu dela in so zaradi tega bolj izpostavljeni socialni izključenosti in tveganju za revščino. Ko ljudje slišijo te argumente, začnejo drugače razmišljati.
Kako nameravate nadaljevati s projektom?
Razvili smo mehanizme za protidiskriminacijske politike – priročnike za ukrepe proti diskriminaciji v zaposlovanju za sindikate in za delodajalce. Pri tem smo si pomagali tako s strokovno literaturo kot s tujimi modeli. V veliko pomoč so nam bili tudi naši partnerji, saj imajo veliko več izkušenj na tem področju. Ne moreš razvijati priročnika za sindikate brez sindikatov, to bi bilo absurdno. Vsak je prispeval svoj delež. V nadaljnjih mesecih bomo pospešeno izvajali delavnice po vseh regijah v Sloveniji. V prihodnosti pa bi radi ta in podobne programe predstavili tudi drugim akterjem, kot so recimo ministrstva, državni organi in strokovne službe. Torej vsem tistim, ki so zakonodajalci ali pa oblikujejo politike na področju zaposlovanja. Zavedamo se, da lahko le s celostnim pristopom in sodelovanjem vseh akterjev dosežemo skupni cilj, kar pa je enakost v zaposlovanju in na trgu dela.
Priročniki
V okviru partnerstva TRACE sta bila pripravljena dva priročnika: Open up your workplace in Norms at work. Prvi nudi praktične prijeme za podjetja, zaposlene in sindikate, kako ustvariti prijaznejše delovno okolje za vse, drugi pa govori o tem, kako ustaljene norme in stereotipi vplivajo na samo delovno okolje.
Ustavimo homofobijo
Škuc LL je v okviru programa Equal pripravil televizijski spot »Ustavimo homofobijo. Varno delovno mesto za vse.« Tatjana Greif pojasnjuje, da je pomembne del njihovega projekta obveščanje celotne javnosti. Zato je bil spot najprimernejše sredstvo. »Prvi problem, na katerega smo pri tem naleteli, so bile finance. Niti sanjalo se nam ni, kako zelo drage so te zadeve. Produkcijska hiša Stara Gara in VPK so tako rekoč sponzorirali celoten spot in brez njih ga zagotovo ne bi bilo.«
V spotu nastopajo znani geji in lezbijke: plesalec Igor Sviderski, aktivistka Tatjana Greif, pisateljica Suzana Tratnik, založnik Brane Mozetič, televzijska voditeljica Marlenna in umetnik ličenja Empera3zz. Spot je režiral Jan Cvitkovič, scenarij je napisala Urška Sterle, glasbo pa je prispevala češka romska skupina Gipsy.cz.
Spot bodo petkrat mesečno do konca decembra predvajali na TV Slovenija, kmalu pa bodo s predvajanjem začele tudi druge televizije. Oglej si spot.
