ŠPORT IN ŠAH
Utrinki z Eurogames 2007
»Pa zakaj rabite neke posebne igre?! Potem pa jamrate, da vas večina odriva, diskriminira in getoizira. Sami se!«
Prej ali slej nekdo vselej zine ta zdravorazumski algoritem, ko ljudem okrog sebe povem, da sem bil na Eurogames, evropskih športnih igrah za GLBTIQ in vse ostale, ki nas sprejemajo. In to ravno, ko pošteno vdihnem, da bi začel razlagati, kako zelo smo zmagali. In kako lepo je bilo za nekaj dni pozabiti, da si istospolno usmerjen, ker te pač na to nihče ne spomni. In samo uživaš sadove te raznolike kulture. Kako fantastično je bilo brez zadržkov in mimikrije buljiti v tipe za gate trgat in vedeti, da si teh pogledov želijo še več. Kako fino je bilo na osrednjem mestnem trgu stati v nekaj tisočglavi množici športnikov in rekreativcev iz vse Evrope in še od dlje in se svobodno zabavati. Brez grdih pogledov. Brez strahov. Kako super je bilo gledati rušenje stereotipov o pomehkuženih pedrih in možačastih lezbah na športnih prizoriščih. Kako hiperhedonistične so spremljevalne zabave. Kako se ježi koža na velikem drag queen showu. Kako se šele naježi, ko na kakem od tekmovanj zmaga nekdo iz tvoje ekipe. Kako zdravo je nekaj dni na leto doživljati inkluzivnost v prvi osebi. Kako hudo dobro je, ko solidarnost premaga tekmovalnost in navdušeno ploskaš nasprotniku, ko mu uspeva veliki met. Kako učlovečujoče je spoznavati nove ljudi. Kako dobro je včasih o homoseksualnosti govoriti v superlativih. Kako dobro dene. In kako bi mogli vse to doživeti vsi.
Pa mi s tem blesavim vprašanjem vedno pokvarijo vse veselje. No, tu si ga iz preventivnih razlogov kvarim sam. In kot pralni stroj najprej prežvekujem: ena temeljnih človekovih pravic je pravica do svobodnega in mirnega zbiranja in združevanja. Ljudje smo socialna bitja in velika večina nas ima potrebo po druženju in socializaciji na osnovi različnih vzgibov. Eden od njih je, ker podobno v srcih mislimo. Zato imamo številna društva in nešteta raznolika srečanja: od policijske olimpijade, paraolimpijskih iger, kuharske olimpijade, olimpijskih iger naturistov, do novinarskih svetovnih smučarskih prvenstev, raznih uličnih in četrtnih tekmovanj, rekreativnih srečanj verskih skupin, športnih iger lastnikov psov … Poleg tega pa so Eurogames vsestransko odprte za vse. In koristijo. Tako mestu, ki jih gosti, kot udeleženkam in udeležencem. Vsestransko. Pa kaj vam je, folk?! Zakaj imate vi vsa ta srečanja družin, velikih, majhnih, izseljenskih, rejniških, z otroki nedonošenčki, s trojčki, posvojenci in jada, jada, jada. Dovolj!!!
18 športnikov in športnic, rekreativk in rekreativcev iz Slovenije je bilo moč prešteti v tritisočglavi množici udeleženk in udeležencev iz 40-ih držav (tudi iz 10-ih zunaj Evrope) na Eurogames v Antwerpnu sredi julija letos. 11. edicija iger je ponujala 12 športov in 1800 medalj. Sicer je bilo ostalih obiskovalk in obiskovalcev še dodatnih 10000. Pri pripravi iger, ki potekajo po licenci evropske športne federacije EGLSF, European gay and lesbian sport federation, je sodelovalo več kot 600 prostovoljk in prostovoljcev. Športna tekmovanja pa so potekala na različnih ravneh, od profesionalne, rekreativne do čisto začetniške.
Slovenska ekipa se je pomerila v bovlingu, badmintonu in nogometu. Izkupiček? Srebrna medalja v bovlingu, ki si jo je v ženski profesionalni kategoriji priborila Maja Novak, in pa neverjetno, zmaga na glasbenem tekmovanju Eurosong na Eurogames. 31-letni Peter Simčič iz Ljubljane, sicer član odbojkarske ekipe, je z živo, prepričljivo in presunljivo izvedbo pesmi The Voice, ki jo je na Eurosongu leta 1996 zapela irska predstavnica Eimar Quinn, pobral smetano glasov tako občinstva kot tudi strokovne žirije in gladko zmagal. Za anale je pomembno omeniti še, da smo imeli v ženskem profesionalnem finalu v bovlingu še Nadjo Sever, ki je pristala na nehvaležnem četrtem mestu ter za las zgrešila bron, in pa Luko Pelcarja, v rekreativni kategoriji. Zasedel je odlično 6. mesto. Ekipa odbojke je bila v kategoriji začetnikov 14.
Jasno, Eurogames so mnogo več kot športne igre. Tako pravi letošnji slogan: EuroGames Antwerp 2007 … More than Playing Games. So praznik inkluzivnosti. Namenjene so vsem, brez diskriminacije in omejitev, ne glede na spolno usmerjenost, versko prepričanje, etnično pripadnost, hendikep ali katero koli drugo osebno okoliščino.
So praznik umetnosti. Po vsem mestu so od 12. do 15. julija med igrami potekale številne kulturne prireditve: od 6-ih fotografskih razstav na Kulturnem otoku Eurogames 2007, velikega drag queen Mask’Aara showa, filmskega festivala, teatra, do Grand Bala in Evrovizijskega tekmovanja. So praznik druženja in zabave v Mavrični vasi sredi prestolnice diamantov, predvsem pa na norih množičnih nočnih zabavah. Finalna – Eurogames final party, ki so jo pripravili v ogromnem hangarju, so razglasili za največjo gejevsko, lezbično in bi zabavo zadnjih let. Na tisoče ljudi je žuralo od prvega mraka do jutra. Eurogames so praznik raznolikosti in coming-outa, oz. kot so zapisali organizatorji na uradni spletni strani (2007.eurogames.info), so praznik sprejemanja in integracije. In nenazadnje, so velik in donosen biznis, saj številni sponzorji s posebnimi Eurogames popusti, trgovinami s prilagojenimi urniki, odprtimi dolgo v noč in z odkritim koketiranjem s 13000-glavo queer populacijo računajo predvsem na mastne zaslužke.
Z Antwerpna smo prišli bogati. Z novimi zmagami, novimi poznanstvi in prijateljstvi, predvsem pa z novimi idejami, novo samozavestjo, voljo in energijo spreminjati svet na boljše. Vas ni bilo tam? Nič zato. Prihodnje leto se vidimo v Barceloni. Tam bodo igre še veličastnejše, saj bo moč tekmovati v kar 27-ih športih in tudi vsega ostalega bo neprimerno več. In jaaa, Španci!!!
