Puccini za začetnike

FILM

7. barcelonski mednarodni gejevski & lezbični filmski festival

V Barceloni sta dve predstavitvi gejevskih in lezbičnih filmov, poleg festivala še Mostra lambda Barcelona, ki je julija letos potekala dvanajstič, v organizaciji Casal lambda, prostovoljcev za socializacijo homoseksualnosti, ustanovljeni v Barceloni leta 1976, po Francovi smrti.

Direktor Barcelonskega G&L festivala Xavier-Daniel pravi, da je razlika med njima v profesionalni izvedbi in nagradah, ki jih podeljuje festival. Cilj festivala je odkrivanje mladih talentov in podpora deželam, kjer je svoboda izražanja omejena. Pogosta je socialna motivika nasilja, homofobije, brezdomstva, starševstva in verskih ovir. Na festivalu je bilo predstavljenih skupaj 70 igranih celovečercev, dokumentarcev in kratkometražnih filmov iz 22-ih držav.

 Festival je doživel tudi medijski napad na svojo letošnjo promocijsko podobo in zaščitni spot: deček s termometrom v ustih doma gleda televizijo, na kateri je prizor z golimi ženskami iz zadnjega Kubrickovega filma Eyes Wide Shut (ZDA, 1999), in kakor v Cesarjevih novih oblačilih vpraša mamo, ki šiva poleg njega: »Zakaj v filmih moški niso nikoli goli?« Mama odvrne: »A je to sploh važno?« Desničarski časopis La Razón je kritiziral državne institucije, ker podpirajo gejevski festival, ki za promocijo uporablja otroka.

Za nagrade se je potegovalo 9 igranih celovečercev, posnetih v letih 2006–07, 8 dokumentarcev in 36 kratkometražnih filmov. Nagrado občinstva je prejel španski celovečerec Eusebia Pastrana Spinnin’ z zgodbo o očetovstvu gejevskega para, z mladim popularnim španskim igralcem Alejandrom Tousom v glavni vlogi. Žirija filmskih študentov je ocenjevala kratkometražne filme in nagradila poljski film Mateusz (režija Wojciech Szarski), ki prikazuje odnos očeta in sina. Oče sumi, da je sin gej in sin ne spoštuje očeta, ker ga sumi istega, izkaže se, da je oče gej, ne pa tudi sin. Žirija kritikov je za najboljši dokumentarec izbrala ameriški Red Without Blue (režija Benita in Todd Sills, Brooke Sebold). Film prikazuje mladost enojajčnih dvojčkov iz uspešne ameriške družine. Ko najstnika spoznata, da sta geja, eden skuša storiti samomor, družina nato razpade, brata sta ločena in eden operativno spremeni spol. Danes živita vsak na svoji strani ZDA. Igrane celovečerce je presojala petčlanska mednarodna žirija, ki ji je predsedovala Zazie Pariška (Solange Dymensztein), igralka, pevka in pionirka transosebnosti, ki zdaj živi in ustvarja v Berlinu. Zmagovalni film festivala je ameriški film Puccini for Beginners v režiji znane režiserke filmov z lezbično tematiko Marie Maggenti.

 Puccini za začetnike aktualizira vprašanje o moči ljubezni Shakespearovega Sna kresne noči. Lezbični par se razide, ko ena ugotovi, da ni lezbijka in da partnerka ni prava ženska zanjo. Zapuščena lezbična pisateljica na neki zabavi naleti na profesorja filozofije, ki je naveličan svoje enolične zveze in se z njim zaplete v intelektualno romanco. Pisateljica nato v sentimentalnem kinu naleti na objokano finančno svetovalko, ki bi rada postala steklarka, s katero se fant noče in noče poročiti, ter ji ponudi svojo ramo. Tako vzpostavi dve ljubezenski razmerji, z moškim in z žensko. Zaplet se stopnjuje, dokler ne ugotovi, da sta njena ljubimec in ljubimka bivša partnerja, do soočenja pride na zaročni zabavi pisateljičine bivše punce. Prevarana fant in punca se spet najdeta, na koncu tudi lezbijki, ki sta se na začetku razšli, skozi pekel zmešnjav sta spoznali predanost in sta srečni ponovno skupaj.

Razgiban, dopadljiv in duhovit film, ki preigrava ideologijo gejevske in strejt istovetnosti. Zgradba filma posnema strukturo Puccinijeve opere Turandot v treh dejanjih in Puccinija predstavi kot feminista. Prolog in epilog z navezavo na klasiko, ki ne bo ušla pozornemu gledalcu, podpirata trajno čutečo zvezo dveh, ki prek zamenjav spoznata svoje resnično nagnjenje. Jedro filma se vendarle suče okrog spoznanja, da ljubezen premaga spolno nagnjenje, kakor bi bila spolna orientacija ideološka kategorija: biti strejt je buržoazno, biti gej levičarsko. Glavni junakinji zavoljo čustvene in intelektualne privlačnosti preprosto prehajata iz enega spolnega nagnjenja v drugega. Lezbijka, na primer, reče moškemu partnerju: »Seks s tabo je bil odličen, vendar sem lezbijka.« Vzpostavljena lezbična identiteta je torej njeno brisanje. Osrednji liki so univerzalni (privlačni, nadarjeni, inteligentni, čustveni, očarljivi, izobraženi …), brez vidnih gejevskih značilnosti so lahko popolni geji ali strejti, medtem pa stranski liki zastopajo lezbične tipe (stroga hladna dominantna intelektualka, butch …) in strejt tip (Bridget Jones), ki pa so simpatično smešni.

Otvoritveni film festivala je bil The Picture of Dorian Gray (ZDA, 2007, režija Duncan Roy, naslovna vloga David Gallagher), uspešno posodobljen prevod gotskega romana, postavljen v New York. Estetizacija video instalacije in viktorijanskega ambienta omogoča časovno prehajanje Orlanda kot sunkovite Dorianove spolne menjave moškega v žensko, aktivca v pasivca, čistosti v sadizem, nedolžnosti v morilskost.

Barcelonski G&L festival uživa mednarodni ugled in se lahko pohvali z vidnimi domačimi in tujimi gosti. Med slednjimi je letos izstopal Alan Cumming, režiser in nosilec naslovne vloge v filmu Suffering Man’s Charity. A navkljub privlačnemu programu je bila 400-sedežna dvorana Katalonske kinoteke med festivalom slabo polovično zasedena …

Tags from the story
Written By
More from Boris Pintar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja