»Problem je, ker nimamo veljavnih rojstnih listov,« je dejala mama iz mavrične družine, ko sem jo vprašal, s kakšnimi konkretnimi težavami in zagatami se srečuje, ker Družinski zakonik ni bil sprejet. Hkrati ni bila upravičena do starševskega dopusta, ko je njena partnerka rodila. »Ko je moja partnerka rodila, je šla nazaj v službo. Pred kratkim je namreč zamenjala službo in zdelo se mi je normalno, da ni šla na porodniško. Ker pa tudi jaz nisem mogla vzeti porodniške, sem porabila celoten dopust, saj je bil otrok celo leto v vrtcu nenehno bolan,« izpostavlja zagate, s katerimi se je soočila zaradi pravnih praznin, in dodaja: »To je velik minus, in to bi moral zakonik izboljšati.«
Inkluzivna definicija družine v novem Družinskem zakoniku je bila poleg telesnega kaznovanja in vprašanja posvojitev eden največjih kamnov spotike v razpravah o tem zakonu. Doktorica prava Barbara Rajgelj pojasnjuje, da je pravice parov in družin mogoče urediti v enem ali več različnih zakonih, v tem trenutku pa je bistveno, da se ljudem ne glede na njihovo spolno usmerjenost zagotovijo popolnoma enake pravice. Na daljši rok si je zelo težko predstavljati, da bi bile pravice parov in družin partnerjev različnega ali istega spola urejene v različnih zakonih, saj nikjer v pravnem redu enakovrstne situacije niso urejene pod različnimi imeni ali v različnih zakonih. Da gre za enakovrstne skupnosti, so poudarila tako naša kot tudi tuja sodišča, izpostavlja. Na praktični ravni to pomeni, da nekateri državljani in državljanke nimajo pravic, ki pa bi jih zakonik uredil.
Družinski zakonik bi uveljavljal novo razumevanje družine, ki se v celoti ujema s sociološko opredelitvijo družine, razlaga profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede Tanja Rener. Dodaja, da se je tovrstna definicija družine razmeroma dobro ujela z dejanskimi oblikami družinskega življenja. Nadalje izpostavlja dejstvo, da trenutni zakon o družini in zakonski zvezi iz leta 1976 ne sledi spremembam, ki so se zgodile v svetu v zadnjih štiridesetih letih, in to predvsem na področju partnerskega in družinskega življenja. »Novi zakonik ni prinašal nič takega, kar bi tako imenovanim tradicionalnejšim oblikam družine kar koli jemalo, kvečjemu so bile določene pravice razširjene še za ljudi, ki so sedaj izključeni. In vendarle je bilo to očitno preveč,« je dejala Rener o padcu zakonika na referendumu. Izpostavila je predvsem kulturni boj in kolateralno škodo, ki je nastala pred referendumom, saj se je razprava osredotočila samo na dve točki, definicijo družine in možnost izenačitev pravic v družinah z istospolnima partnerjema. Na drugi strani je škoda v propadlem zakoniku, ki je z okoli tristo členi opredeljeval bolj sodobno razumevanje partnerskih razmerij. »Vse ostale misli so bile nesrečen talec kulturnega boja,« meni Rener.
Odkar je padel zakonik, se je v enem letu in pol v svetu in Sloveniji veliko spremenilo, in kot pravi Rajgelj: »En padec na referendumu ne more pomeniti, da je to za večno zabetonirano. To ne pomeni večnega ne.« Sicer meni, da je treba politike in političarke veš čas javno opozarjati, da je zagotavljanje enakopravne obravnave ena izmed njihovih temeljnih dolžnosti, kot to počnejo nekateri aktivisti in aktivistke.
Mama iz istospolne družine zagovarja podobno stališče, saj meni, da je treba nenehno ozaveščati ljudi okrog nas. »Konec koncev bodo moji otroci zrasli v tej družbi in z vsakim metrom, ki ga naredim, z vsakim najmanjšim korakom, bo njim lažje. Ne gre za mene. Jaz živim, kakor živim, sem že odrasla, zrela oseba, mene briga, kar si mislijo ljudje okrog mene. To je pomembno zaradi otrok,« sklene svoj odgovor na vprašanje, kaj jo žene, da se jasno in glasno zavzema za pravno ureditev področja (mavričnih) družin.
Rajgelj še dodaja, da ne smemo pristati na to, da sedaj ni pravi trenutek za urejanje nepravilnosti: »Potem naj se ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti preimenuje v ministrstvo za delo ali socialne zadeve, če je to edino, s čimer se ukvarja.« Poleg tega je po njenem mnenju treba sprožiti čim več pravnih postopkov in jih pripeljati do ustavnega sodišča, zato da se politiki pusti čim manj manevrskega prostora za izmikanje in pasivnost.
Med kampanjo je bilo slišati, da družba še ni pripravljena na uzakonjenje nekaterih novosti, ki naj bi jih uvajal zakonik, a Rener se s tem ne strinja: »Če človek reče, aha, družba mora dozoreti, je to en velik larifari.« Družba dozoreva na različne načine in čakati nadaljnjih štirideset let bi bil absurd, utemeljuje svoje razmišljanje, in pripomni, da bi bil skrajni čas, da referendumi o človekovih pravicah v tej deželi ne bi bili več mogoči. Njen predlog za rešitev situacije bi bil, da obstoječi politični sistem, večina parlamentarcev, ki je bila dokazano za sprejem zakonika, to zgodbo čim prej ponovi.
Ružica Boškić kot vršilka dolžnosti na direktoratu za družino ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravi, da se je pristojna ministrica Anja Kopač Mrak obvezala v enoletnem planu koalicijske pogodbe urediti najnujnejša področja dela, ki so potrebna za stabilizacijo razmer v državi. Boškić dodaja, da je Družinski zakonik v programu dela Vlade RS v 2014. Glede najbolj spornih tem zakonika je dejala, da bodo v prihodnje skušali najti rešitve, ki ne bodo ogrozile sprejetja zakona. Omenila je, da na ministrstvu še ne vedo, ali bodo pravice, ki se tičejo istospolnih parov, urejene v zakoniku ali v zakonu o registriranem istospolnem partnerstvu (ZRIPS), sicer pa so predstavniki lgbt-organizacij spomladi 2013 na sestanku z ministrico izrazili pripravljenost, da bi sprejeli tudi ureditev v Zripsu. Sicer pa na ministrstvu že zdaj iščejo ustrezne rešitve in ob tem pozorno spremljajo tudi spremembe po Evropi, kot je uzakonitev istospolnih porok v Franciji, je še sklenila Boškić.
Pred letom in pol je bila enkratna priložnost, da družinsko tematiko po več kot 40-ih letih zakonsko prevetrimo in posameznikom in posameznicam priznamo pravice, s pomočjo katerih bi lahko delovali kot preostali državljanke in državljani. Letos bomo – predvsem parlamentarke in parlamentarci – na popravnem izpitu, in če tudi tokrat pademo zaradi moralnih in ideoloških preprek, potem lahko zares pričnemo razmišljati o resetiranju Slovenije.
