Evropska agencija za temeljne pravice (FRA) je pripravila dopolnjeno verzijo poročila z naslovom »Homofobija, transfobija in diskriminacija na podlagi seksualne orientacije in spolne identitete«, ki ga je prvič izdala leta 2008. Poročilo analizira zakonodajni in izobraževalni napredek, ki so ga na glbt področju v dveh letih storile članice Evropske unije. Agencija ugotavlja, da znotraj Evropske unije še vedno obstajajo velike razlike v zakonodajnih in družbenih praksah, ki določajo položaj glbt ljudi. Medtem ko je v nekaterih državah možno zaslediti napredek, se v drugih glbt pravice zanemarjajo ali celo krčijo. Poročilo izpostavlja ključne probleme, s katerimi se sooča evropska glbt skupnost: prisiljenost k življenju v tišini in nevidnosti, izpostavljenost nasilju in neenaki obravnavi na področju zaposlovanja, najemanja stanovanj ter selitev med članicami EU.
Med ukrepi, ki bi državam pomagale pri zmanjševanju obsega homofobije, poročilo izpostavlja pomembnost vključevanja glbt vsebin v šolski sistem. Na področju tovrstnega izobraževanja tako prednjačijo Francija, Nemčija in Nizozemska. Slednja je leta 2008 sprejela triletni nacionalni program, ki vsebuje šestdeset konkretnih določil o tem, kako preko izobraževanja mladih doseči višjo stopnjo upoštevanja človekovih pravic homoseksualne populacije. Mednje tako spada tudi zahteva po prikazovanju istospolnih partnerstev v šolskih učbenikih. Podobne iniciative znotraj šolskih sistemov so aktualne tudi v Estoniji, Španiji in Veliki Britaniji.
0″ src=”images/stories/porocilo.jpg” alt=”porocilo” height=”182″ style=”float: left; margin-right: 5px;” class=”outline” />Evropska agencija za temeljne pravice (FRA) je pripravila dopolnjeno verzijo poročila z naslovom »Homofobija, transfobija in diskriminacija na podlagi seksualne orientacije in spolne identitete«, ki ga je prvič izdala leta 2008. Poročilo analizira zakonodajni in izobraževalni napredek, ki so ga na glbt področju v dveh letih storile članice Evropske unije. Agencija ugotavlja, da znotraj Evropske unije še vedno obstajajo velike razlike v zakonodajnih in družbenih praksah, ki določajo položaj glbt ljudi. Medtem ko je v nekaterih državah možno zaslediti napredek, se v drugih glbt pravice zanemarjajo ali celo krčijo. Poročilo izpostavlja ključne probleme, s katerimi se sooča evropska glbt skupnost: prisiljenost k življenju v tišini in nevidnosti, izpostavljenost nasilju in neenaki obravnavi na področju zaposlovanja, najemanja stanovanj ter selitev med članicami EU.
Med ukrepi, ki bi državam pomagale pri zmanjševanju obsega homofobije, poročilo izpostavlja pomembnost vključevanja glbt vsebin v šolski sistem. Na področju tovrstnega izobraževanja tako prednjačijo Francija, Nemčija in Nizozemska. Slednja je leta 2008 sprejela triletni nacionalni program, ki vsebuje šestdeset konkretnih določil o tem, kako preko izobraževanja mladih doseči višjo stopnjo upoštevanja človekovih pravic homoseksualne populacije. Mednje tako spada tudi zahteva po prikazovanju istospolnih partnerstev v šolskih učbenikih. Podobne iniciative znotraj šolskih sistemov so aktualne tudi v Estoniji, Španiji in Veliki Britaniji.Velik problem znotraj EU se pojavlja tudi na področju priseljenske politike, saj spolna usmerjenost do nedavnega ni veljala za okoliščino, na podlagi katere lahko oseba zaprosi za azil in s tem pridobi status begunca. Čeprav je do letošnjega leta število članic, ki na simbolnem nivoju nudijo pravno zaščito zavoljo državnega preganjanja na podlagi istospolne usmerjenosti, naraslo iz osem na dvaindvajset, so v praksi zadeve pogosto precej drugačne. Nedavni primer tega je Švedska, ki iranskemu lezbičnemu paru grozi z deportacijo nazaj v domovino. Kako je urejena priseljenska politika na glbt področju znotraj članic EU, lahko po novem preverite tudi na spletni strani ILGA-Europe. Za Slovenijo ILGA-Europe piše, da priznava prošnje za pridobitev azila na podlagi spolne orientacije, vendar pa na osnovi tovrstne okoliščine še ni bilo odobrenega azila. Prav tako je omenjen edini znan slovenski primer kosovskega para, ki mu je bila zavrnjena prošnja za azil.
Poročilo izpostavlja tudi nekaj trendov, ki so pokazatelji napredka. Nekatere članice so dopolnile svojo zakonodajo tako, da ta omogoča dostop do operativnih sprememb spola ter spremembo imena ali spola na uradnih dokumentih. Za korak naprej velja tudi razširjanje pravic do javnega združevanja in izražanja glbt oseb (npr. v nekaterih državah, kot je Poljska, Romunija in Bolgarija, so prvič uspešno organizirali Parade ponosa) ter sprejemanje zakonodaje, ki istospolnim parom omogoča sklenitev zakonske zveze oziroma zakonski zvezi podobnega partnerstva (med tovrstne pozitivne primere sprejetja sicer nepopolnih zakonov, ki urejajo istospolna partnerstva, poročilo poleg Luksemburga izpostavlja še Slovenijo).
Evropska agencija za temeljne pravice prav tako opozarja, da je urejena zakonodaja sicer bistvenega pomena, vendar pa je za sprejemanje evropske glbt populacije na državnem in družbenem nivoju potreben dialog in angažma državnih oblasti ter civilnih društev pri ozaveščanju o pravicah glbt oseb.
Mihael Topolovec
Več:
Poročilo Fundamental Rights Agency >>>
Pogovor o poročilu na LGBT Intergroup Podcast >>>
Švedska vs. iraški lezbični par >>>
