FILM
Novo na DVD … doma
Satirikon
Sanjsko-fantastična klasika iz »jungovskega« obdobja italijanskega velikana. V Neronovem Rimu se mlada potepuha Enkolpij in Ascilt potegujeta za omahljivega efeba Gitona, ki ga je Ascilt ponoči ukradel prijatelju. Enkolpij ga išče v kopališču in izve, da ga je Ascilt prodal igralcu Vernacchiu. Za mlada tekmeca se začne niz osupljivih, razuzdanih dogodivščin. Med nenavadnimi osebami, ki ju bosta spoznala med potovanjem, so ekstravagantni bogataš Trimalhion, pesnik Eumolp (»Vsi miti govorijo o ljubezni, o združitvah brez primere.«), polbog Hermafrodit (ki je obenem fantek in deklica), pokvarjeni Likas (ki ga Fellini poroči z Enkolpijem) in človeški Minotaver (ki raje ljubi kot pa ubija). Izhajajoč iz Petronijevega Satirikona, Fellini sprosti svojo vizionarnost v bizarnem, kaotičnem prikazu antike, ki je ob obupanem, labirintnem kolovratenju glavnih junakov fantazmagorična prispodoba razvad, pregreh, odtujenosti in samouničevalnosti današnjega sveta, in nam, kot mojstrovine, ki jih Eumolp razkaže Enkolpiju, brezkompromisno razkriva sodobno topost.
Ocena: ♦♦♦♦
Luka Pieri
Umazanija in modrost
Ukrajinec AK je samozvani filozof in pesnik, ki svoja življenjska dognanja deli v komadih svojega alternativnega benda, Gogol Bordello. Preživlja se tako, da nudi S&M usluge londonskim poročenim moškim, in si deli stanovanje z dvema dekletoma. Juliette dela v lekarni, kjer redno krade zdravila, da bi rešila otroke tretjega sveta. Baletka Holly, v katero je AK potihoma zaljubljen, pa svoj talent zapravlja v nočnem lokalu. Madonnin režijski prvenec je čuten in razposajen poskus prikazovanja težav, ki jih imajo razdvojeni ljudje sodobnega časa ob iskanju svojega prostorčka pod soncem. V vseh je nekaj umazanije in nekaj modrosti in skrivnost do zadovoljstva je morda v tem, da se nam navsezadnje ni treba odločiti za eno ali za drugo. Vse lepo in prav, ampak ambiciozni bivši gospe Ritchie ne bi škodilo, če bi projekt še malce razvila. Kljub nekaterim posrečenim situacijam in dovtipom je scenarij precej skromen, glavni liki so slabo oblikovani in Madonnina »modrost« (ki jo, včasih precej nerodno, postavlja v usta glavnemu liku) je moteče klišejska. Madonna igralcev sicer ne zna prav dobro usmerjati, režijsko pa sploh ni tako porazna, kot jo večina kritikov hiti označevati. Na splošno, čisto zabaven, nekoliko boljši amaterski filmček.
Ocena: ♦♦
Luka Pieri
Bernard in Doris
»Kraljica tobaka«, dedinja tajkuna Jamesa B. Duka, hedonistka, zbirateljica umetnin in razvez ter karizmatična filantropinja Doris Duke zaposli novega majordoma, Bernarda Laffertyja, homoseksualca irskega porekla, še dokaj svežega od večmesečnega odvajanja od alkohola. Njun odnos se postopno razvije v zaupno prijateljstvo, ki na bizarno naraven način prehaja od sproščenega pajdaštva do hladne, sadomazohistične medsebojne odvisnosti. Balaban (kot igralca se ga spomnimo v vlogi hecnega filmskega producenta v Altmanovem Gosford Parku) zelo rahločutno dirigira sicer dokaj površno zasnovano dramo, ki (precej prosto) temelji na življenju nekoč najpremožnejše ženske na svetu. Dobra glavna igralca sta očitna protiutež omejenemu budžetu (film je po festivalski premieri predvajal HBO leta 2008, ki ga tudi distribuira na DVD-ju) in oba sta bila nominirana za zlati globus in emmyja. Dukovi in Laffertyju sta se sicer morda bolj približala Lauren Bacall in Richard Chamberlain v CBS-ovi miniseriji iz leta1999.
Ocena: ♦♦♦
Luka Pieri
Novo na DVD … v tujini
Sappho
Odlika tega filma nedvomna ni zgodba, ampak fotografija. Estetsko dovršen film z lepimi posnetki otoka Lesbosa in z lepimi, privlačnimi igralkami, vendar luknjičavo zgodbo. Kot da bi hoteli z estetiko poudariti tisto »ekstatično« lepoto otoka in lepih deklet, nad katero je bila zgodovinska Sapfo tako očarana.
Milijonarjeva hčerka in bogata dedinja Sappho Lovell (Avalon Barrie) leta 1926 prispe z možem Philom (Todd Soley) na oddih na otok Lesbos. Tam po naključju spozna Heleno (Lyudmila Shiryaeva), hčerko ruskega profesorja Orlova (Bogdan Stupko), ki je vodja izkopavanj grških zgodovinskih znamenitosti. Ko Helena sliši za njeno ime – Sappho, ji razloži »legendo«, povezano z njenim imenom in jo v skladu s tem zapelje. Sappho se sprva upira, a se na koncu prepusti in se vanjo tudi zaljubi.
Film preigrava različne vloge spola – Sappho mestoma želi in se počuti kot moški, ki ljubi žensko, včasih kot ženska, ki ljubi žensko in spet drugič kot ženska, ki ljubi moškega.
Ocena: ♦♦♦
