Recenzije: Knjiga 22/23

ziveti_200O življenju in drugih rečeh

Katarina Majerhold, Živeti, Študentska založba, 2012.

 

Filozofsko-esejistična knjiga Katarine Majerhold spada v tradicijo obravnav velikih filozofskih vprašanj – prijateljstva, sreče, vrline, dobrega, ljubezni, resnice, svobode, lepote. Pa tudi seksualnosti in homoseksualnosti; no, saj ne pravim, da tu ne gre za velika filozofska vprašanja.

Majerhold začne s prijateljstvom, ki ga zastavi kot nasprotje neoliberalističnim načelom koristi, moči, in užitka posameznika in posameznice – torej individualne koristi. Prijateljstvo, na drugi strani, naj bo brez kakršnegakoli preračunavanja. Zanimive so tudi obravnave ljubezni (od trubadurjev do postmoderne sotočne ljubezni) in seksualnosti, ki jo Majerhold začne s tezo, da je v naši družbi preveč seksa in da ga je obenem premalo. Nato poda zgodovinski pregled konceptov seksualnosti, kjer je še sploh intrigantno vprašanje, ali bi Adam in Eva seksala, tudi če ne bi bila izgnana iz raja.

Če se »filozofski« komu zdi sinonim za zatežen, vas bo Majerhold prepričala o nasprotnem, če pa se vam Sullivan (ki je označen za filozofa, kar najbrž ne drži povsem) in Paglia zdita problematična, opozarjam, da se avtorica kar dosti sklicuje nanju. Opozoril bi še, da v poglavju »Homoseksualnost in multikulturalizem« drugi pojem ostaja precej v ozadju in da lastninjenja žensk (»Beauvoirjeva, Paglijeva, Listerjeva«) v takšnih študijah ne bi smelo biti, saj gre za hočeš nočeš več kot le slogovno oziroma lektorsko vprašanje.

Ocena: ♦♦♦♦♦

Andrej Zavrl

kruh_200Bolje govoriti kot molčati

Mohamed Šukri, Goli kruh, prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, Center za slovensko književnost, 2012.

Šukri nas s svojim knjižnim prvencem popelje v Maroko, natančneje v Tanger. Svoje čase je bilo mesto zahodnjakom znano kot meka vsakovrstnih prepovedanih užitkov. Vanj so zahajali tudi mnogi homoseksualni pisatelji: Paul Bowles, Tennessee Williams, Jean Genet, William Burroughs, Allen Ginsberg, Truman Capote, Gore Vidal …

Šukrijev avtobiografski roman nas vodi skozi svet številnih tabujev, kot so prostitucija, fizično in psihično nasilje, detomor, kulturna diskriminacija, alkoholizem, posilstvo, izkoriščanje mlade delovne sile, fašistoidni patriarhat, brezdomstvo, delinkventnost, zloraba, lakota, tihotapljenje, smrt … Skozi opise krute realnosti, ki jih Šukri opisuje skoraj faktografsko, pa vendar nenatančno, zmedeno in brez izrazitega slogovnega razkošja, bliskovito, da pripoved obvisi nekje med grozo, šokantnostjo in strahom, nam postane jasno, da Šukri svoje življenjske zgodbe ni želel ali mogel drugače zapisati, delovala bi namreč lažno in to tam, kjer ne sme biti laži, estetsko, kjer je pisatelj videl grozo, in poetično, kjer je bilo konfuzno.

Nasilje, ki je osrednja os romana, nas vodi skozi celotni Goli kruh. Šukri opisuje nasilje, storjeno nad njim, hkrati pa z globoko refleksivnostjo opisuje nasilje, ki ga pisatelj sam izvrši nad drugimi. Refleksivnost pisatelja pripelje do popolne iskrenosti z bralcem, saj ta svojih dejanj niti ne poskuša opravičevati ali zanikati, pač pa mu roman služi kot terapevtsko sredstvo izpovedi, kakršnakoli naj že bo. Roman tako že postane obsodba nasilja in ga premaga, hkrati pa pomeni upor družbi, ki si pred takšnimi dejanji zatiska oči.

Ocena: ♦♦♦

Matej Repič

seminar_200Kaj ostane od vseh bolečin?

Aldo Busi, Seminar o mladosti s Seminarjem o starosti, prevod Dean Rajčić, Cankarjeva založba, 2011.

Aldo Busi (1948), ki velja za enega najprovokativnejših in najplodovitejših, če že ne evropskih pa vsaj italijanskih gejevskih piscev, čeprav zavrača simplistične oznake, kot je po njegovem lahko tudi »gejevski pisec«, v svojih besedilih homoseksualna dejanja pogostokrat predstavlja kot normativno vedenje. Tudi Busi sam je že večkrat poskrbel, da se njegov sloves kontroverzne medijske pojave dobro ohranja – znani so na primer njegovi televizijski nastopi, kjer se je pojavil v preobleki, izražal kontroverzna stališča ipd.

Potem ko je pri štirinajstih letih razkril svojo homoseksualnost in bolj ali manj zbežal iz rojstnega mesta, je delal kot natakar v Milanu in nato živel v različnih evropskih mestih, se naučil jezikov in prevajal. Njegov prvenec, Seminar o mladosti, je doživel mnoge predelave in natise, vse skupaj je vanj vložil več kot štirideset let dela. Slovenski prevod je nastal po (za zdaj) zadnji različici iz leta 2010. V napol avtobiografskem Seminarju o mladosti se mladenič iz severne Italije Barbino v osmih epizodah potika po Italiji, Franciji in Angliji ter se zapleta in odpleta z moškimi in ženskami (ni rečeno, da ne tudi seksistično in mizogino), čemur je dodan še Seminar o starosti, nekoliko melanholičen pogled nazaj, na mladost. Sodobna klasika.

Ocena: ♦♦♦♦♦

Andrej Zavrl

knjigaV kuhinji in spalnici

 

Darja Zaviršek, Od krvi do skrbi, Aristej, 2012 / Ivan Bernik in Irena Klavs, Spolno življenje v Sloveniji, Aristej, 2011.

Naključje je hotelo, da sem sočasno bral obe knjigi in izkazalo se je, da skupaj rišeta enotno zgodbo: Zaviršek pojasnjuje, kaj se dogaja v naših kuhinjah, Bernik in Klavs pa pokažeta, kaj se zgodi, ko v kuhinji ugasnemo luč in se odpravimo v spalnico.

Knjiga Darje Zaviršek, v kateri boste našli vse – od statističnih podatkov do socioloških teorij in anekdotičnih zapisov – je pravzaprav intelektualno jedro zavrnjenega Družinskega zakonika. Avtorica v vsebinsko bogatem besedilu analiza različne pojavne oblike socialnega starševstva in pokaže, da fenomen ni tako nov, kot se morda zdi. Prav zato je pravni zaostanek za družbeno realnostjo še toliko bolj nerazumljiv … a tudi ta paradoks ne ostane nepojasnjen, saj avtorica kritično dekonstruira diskurze, ki se napajajo v biologiji in ideologiji krvi – in prav ti deli razprave so najbolj inspirativni.

Knjiga Ivana Bernika in Irena Klavs temelji na ogromni bazi statističnih podatkov, kar je ponavadi garancija za neskončno dolgočasne knjige – a tokrat je to daleč od resnice. Avtorjema uspe podatke podajati v zmernih dozah, okrog njih pa zgradita pretanjeno pripoved o družbeni konstrukciji spolnosti, v katero se bralec ali bralka nehote ves čas umešča in išče svojo lastno »normalnost« – avtorja se namreč definiciji te pametno izogneta. Že res, da v knjigi ne boste izvedeli prav veliko o spolnih navadah homoseksualcev, a že to, da v delih, kjer so homoseksualci omenjeni, ni nobenih terminoloških »felerjev«, je za istospolno usmerjenega bralca ali bralko pravo olajšanje.

Ocena: ♦♦♦♦♦

Roman Kuhar

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Mednarodni dan človekovih pravic

10. decembra 1948 so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo človekovih pravic, zato...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja