SLIKA
George The Cunt in Gilbert The Shit
Do srede septembra je bila v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti na ogled razstava Jack Freak Pictures kontroverznih britanskih umetnikov, gejevskega para Georgea in Gilberta. Kustosinja razstave je z navdušenjem pripovedovala, kako George in Gilbert v svojem stanovanju v Londonu nimata kuhinje, ker ne kuhata, pač pa že več desetletij vsak dan jesta v isti restavraciji. Kuhanje je zapravljanje časa – njun čas pa je posvečen le umetnosti. »Ko se zjutraj zbudita, se najprej vprašata, kakšno umetniško stvaritev danes lahko naredita za svet,« je pojasnjevala kustosinja, ki je hkrati priznala, da sta njeno vlogo skorajda v popolnosti prevzela kar George in Gilbert sama. Ničesar nista prepustila naključju – celo katalog ob razstavi sta oblikovala kar sama. Kdo sta torej ta dva picajzla?
George The Cunt in Gilbert The Shit sta na prvi pogled povsem navadna Britanca. Vendar sta, že na drugi pogled in v stilu Monty Paytona, nekaj popolnoma drugačnega! V življenju izven šoubiznisa sta rojena kot George Passmore in Gilber Proesch, George leta 1943 v San Martin de Toru v Italiji, Gilbert leta 1942 v Plymouthu v Združenem Kraljevstvu. Gilbert je umetnost začel študirati v Avstriji in Nemčiji, nato pa se je preselil v Anglijo. George je umetnost študiral na Oxford School of Art. Prvič sta se srečala leta 1967 v Londonu.
Med študijem sta začela profesionalno sodelovati. Njun prvi performans je nosil naslov »The Singing Sculpture«, v katerem sta se pojavila v klasični moški obleki, ki še dandanes zaznamuje njuno delo. Od takrat sama sebe imenujeta »living sculptures« (živa kipa). Iz sebe sta naredila šov, ki ga prodajata tistim, ki so na takšen šov pripravljeni. Za nekatere sta navadna pompozna sleparja in tržnika, prikrito (ali odkrito) nacionalistična in imperialistično-kolonialna, za druge nenavadno duhovita zajebanta in pop ikoni. Brišeta razlike med javnim in zasebnim, kar je za nekatere vulgarno, za njiju pa izraz izenačevanja umetnosti in življenja. Njuno geslo je namreč: »Umetnost za vse, vsem enako razumljiva«. Skupaj sta pogosto glavna protagonista na svojih slikah. Tudi v zadnjem ciklu, Jack Freak Pictures, sta iz sebe s pomočjo računalniške predelave, fotomontaž, kolaža in podobnega naredila pošasti. Z Jack Freak Pictures kritizirata predvsem britansko zastavo Union Jack kot simbol države in nacije, ker so v imenu zastave (in države in nacije) zagrešeni hudi zločini. Po njunih lastnih besedah se cikel Jack Freak Pictures ukvarja z raziskovanjem religijskih, nacionalnih in spolnih identitet, z vprašanji stila, potrošništva, pripadnosti in re/prezentacije. Hkrati pa vedno pravita, da nimata političnih stališč, da volita torijce, ker jih voli tudi večina Britancev. Znane so njune izjave, da podpirata Margaret Thatcher in da se ne strinjata s tem, da morajo umetniki biti levičarji. Pravita, da želita izstopati tudi s svojimi političnimi stališči. Lahko bi rekli, da sta desna populista, hkrati pa izjemno anti-klerikalno usmerjena in zelo ostra v svojih stališčih do religije nasploh, predvsem pa do katoliške cerkve. Nekoč sta izjavila, da je papežu potrebno soditi prav tako kot Miloševiću – na sodišču za človeške pravice.
Pogosto sta privlačila pozornost medijev in javnosti s prikazovanjem fekalij, golote, spolnih odnosov in položajev, posebej v ciklih Naked Shit Pictures in Sonofagod Pictures (s podnaslovom Was Jesus Heterosexual?) iz leta 1994 in 2005. Kritizirali so ju tudi zaradi domnevnega poveličevanje skinov, pa tudi zato, ker je slika, na kateri je bil upodobljen nek Azijec, nosila naslov »Paki«, kar je v Veliki Britaniji seveda slabšalen naziv ne le za Pakistance ampak za vse Azijce z juga. S svojimi slikami sta uspela razjeziti – to verjetno ni bilo težko – tudi voditelja Svobodne prezbiterijanske cerkve in bizarnega gibanja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja »Save Ulster From Sodomy« (!) Iana Pasleyja ter predstavnika Svobodnih prezbetarijancev Davida McIlvena. Pasley in McIlven sta izjavila, da sta Gilbert in George »zlo in umazanija«.
Gilbert in George sta kakopak odkrita geja. Že več kot 40 let živita skupaj in sta več let poročena. Pravita, da je bila njuna ljubezen, ljubezen na prvi pogled in da je vse, kar se je zgodilo pred tem, nepomembno. Živita v East Endu, multietničnem in multikulturnem delu Londona. »Vse, kar se na svetu zgodi, se zgodi tudi v East Endu,« je ena izmed njunih legendarnih izjav. Kot tudi tista, kako zelo spoštujeta in cenita princa Charlesa, ker je pravi gentleman.
V vseh teh izjavah lahko razberemo, zakaj sta Gilbert in George tako kontroverzna. S svojimi izjavami v občinstvu, javnosti, pri kritikih in teoretikih zbujata nasprotujoče si občutke, vrtinec vprašanj in nelagodja. Težko se je namreč opredeliti do njune umetnosti in pojave. Ne dovolita nam imeti mnenja, zavzeti stališča in pozicije do njunega izraza. Lahko rečemo, da se nahajata nekje med kičem in kampom, ali na križišču kiča in kampa, toda vseeno sta premalo subverzivna, da bi bila kamp, in preveč ironična, da bi bila kič.
Za svoje delo sta prejela vrsto nagrad, med drugim tudi Turnerjevo nagrado. Leta 2005 sta predstavljala Veliko Britanijo na Beneškem bienalu, njuna retrospektiva iz leta 2007 v galeriji Tate Modern pa je do zdaj največja med vsemi retrospektivami te galerije.
