REPORT
23. maja ter 31. maja in 1. junija je potekala druga Živa knjižnica. Prvi dogodek je bil organiziran v okviru Festivala ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju na Gospodarskem razstavišču, naslednji pa je bil na Prešernovem trgu. Živa knjižnica deluje podobno kot običajna knjižnica, le da so knjige tu ljudje. Obiskovalci imajo na voljo katalog »knjig«, ki bi se lahko uvrstile v zbirko Žrtve stereotipov. Letos so to bili: Slovenka, ki je postala muslimanka, mladi umetnik, feministka, klošar, oseba na invalidskem vozičku, lezbijka, gej, medijska osebnost, oseba s prekomerno telesno težo, mladi politik, izbrisana, prostovoljec, mamica študentka, Škotinja, vrhunska športnica, jezuit, oseba z izkušnjo izgube spomina, mlada pesnica, oseba, ki je prebolela bulimijo, oseba, ki je prebolela raka ter oseba s težavami v duševnem zdravju. Nekaj stereotipov, ki velja za posamezno družbeno skupino oz. profil, si obiskovalci lahko preberejo v katalogu, se včlanijo (brezplačno, jasno) in se pol ure lahko pogovarjajo z izbrano osebo, da dobijo informacije iz prve roke, njeno oz. njegovo problematiko pobližje spoznajo in morda razbijejo določene predsodke, ki so jih pred tem imeli.
Projekt, ki ga organizirata Društvo informacijski center LEGEBITRA in Slovenska filantropija, je bil tudi letos zelo uspešen. Na Gospodarskem razstavišču je bilo opravljenih približno 37 branj, na Prešernovem trgu pa skupno 63 (37 v soboto in 26 v nedeljo). Veliko zanimanja je bilo letos za jezuita, tako kot lani pa tudi za muslimanko. Obiskovalci so si posebej radi »sposodili« tudi mlado pesnico, klošarja in izbrisano.
Zanimanja za geja in lezbijko je bilo nekoliko manj kot lani, čeprav je res, da sta bila lansko leto ta dva profila največkrat izbrana na Študentski areni. Za razliko od lanskega leta pa so si geja in lezbijko letos na Prešernovem trgu sposodili večinoma mladi bralci. Med pogovori, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin, je bil nekoliko krajši, pa vendar nadvse prisrčen pogovor, ki sem ga imel z devetletnim fantkom. Vprašanje, ki ga je najbolj »morilo«, je bilo, ali geji res pogosto menjujemo partnerje. Malce sva se pogovorila o problemih posploševanja in o podobnostih oz. razlikah med ljudmi ne glede na njihovo spolno usmerjenost in mama (pardon, mama leta!), ki ga je spremljala, ga je taktno opozorila na to, da tudi nekateri moški radi hodijo z različnimi dekleti.
Čeprav je bil v Živi knjižnici z mamo, si je deček »knjigo« izbral sam, ker je prepoznal besedo, ki jo pogosto sliši v šoli. Običajno sicer ne te, predvsem sliši »tisto gršo« in z mamino pomočjo se je, potem ko se je »z gospodom« pogovoril o pomenu in posledici predsodkov, strinjal, da zmerljivke niso lepe in da ni pošteno soditi nekoga, ki ga ne poznaš. Zanimivo je, da so me vse dijakinje, ki so si me izposodile, spraševale ravno o težavah s sošolci. Ena je bila celo zelo kritična do mladih fantov, ki se jim zdi kul, če se poljubijo s tipom, češ da ponižujejo geje, ker so pri teh poleg telesne privlačnosti lahko vpletena tudi čustva. Bralec, ki je bil prav tako razumevajoč do problema diskriminacije, pa je izpostavil težavo, ki se je geji morda pogosto ne zavedamo. Nesramno vedenje v (ne-gejevskih) savnah. Če smo mi zoprnih »hobotnic« (običajno so to starejši in relativno nezadovoljni moški) vajeni in jih znamo po potrebi tudi grobo nagnati, so taki incidenti za heteroseksualce lahko zelo neprijetni.
Letošnji projekt je bil med drugim deležen tudi precejšnje pozornosti s strani medijev, pa tudi nekaterih organizacij, ki so izrazile željo po sodelovanju v prihodnje. Letos bo Živa knjižnica potekala še 2. avgusta na Kongresnem trgu v okviru Festivala Sanje ter 15. in 16. oktobra v okviru Študentske arene na Gospodarskem razstavišču. Med letošnjimi obiskovalci pa je bila tudi knjižničarka iz Knjižnice Otona Župančiča, ki je bila nad projektom tako navdušena, da je organizatorje povabila k sodelovanju in bo KOŽ Živo knjižnico predvidoma gostil letos novembra. Za več informacij lahko obiščete spletno stran www.razlicnost.si.
