Bye Bye Blondie
Produkcija: Francija, 2011
Scenarij in režija: Virginie Despentes
Igrajo: Emmanuelle Béart, Béatrice Dalle, Soko
Frances in Gloria sta se spoznali kot najstnici v psihiatričnem zavodu. Tu so ju združili uporniški duh, pank in ljubezen. Obe sta bili samosvoji in karakterno močni, toda dovolj različni (ali podobni), da ju je življenje ločilo. Frances je zdaj slavna TV-voditeljica, živi v razkošnem stanovanju in lažnem zakonu, Gloria pa je umetnica brez ficka in se zagrizeno oklepa svoje divje narave. Ponovno srečanje ju bo spet zbližalo.
Pisateljica in režiserka Virginie Despentes (znana po posiljenem Posili me iz leta 2000) je priredila svoj roman (o heteroparu), toda njen scenarij je pripovedno medel, preskoki iz sedanjosti v preteklost in obratno so večinoma tako naključni, da zmotijo tok tako ene kot druge pripovedi. Kljub nekaterim dobrim dramatičnim trenutkom (Glorijin izpad med zabavo pariške smetane) nas film zaradi skoraj čistunskega vzdušja pusti ravnodušne (kar zelo škodi vtisu prizora, kjer uporniška plat prefinjene Glorie končno spet oživi), saj kritizira konvencionalnost, obenem pa je slogovno vse preveč eleganten in »buržujski«. Glavni igralki sta sicer kot veteranki čisto prepričljivi in seksi, prav tako pa tudi njuni mladi različici.
Ocena: ♦♦♦
______________________________
Struck by Lightning
Produkcija: ZDA, 2012
Scenarij: Chris Colfer
Režija: Brian Dannelly
Igrajo: Chris Colfer, Rebel Wilson, Dermot Mulroney
Srednješolec Carson noče obtičati v svojem omejenem in bedastem okolju, zato sklene ustanoviti literarno revijo, s katero bi si pridobil potrebne točke za vpis na ugleden kolidž daleč od doma. Pri tem lahko računa samo na podporo debele sošolke in na neugledne skrivnosti sošolcev, ki jih izkoristi za pomoč. Slaba karma mu nenehno ovira načrt in vse se še bolj zaplete, ko se v mestece vrne oče, ki je Carsona in njegovo zafrustrirano mamo zapustil pred leti.
Colfer (slavni Kurt iz Gleeja) se je zelo potrudil, da bi uresničil svoj scenaristični projekt (med drugim je tudi soproducent) in je v glavni vlogi ciničnega Carsona po svoje dovolj prepričljiv, vendar premalo karizmatičen, da bi naredil dovolj močan vtis. Dobro se odreže v resnejših prizorih z mamo in babico in filmu končno poskoči utrip ob njegovem besnem izbruhu pred poneumljenimi sošolci. Toda prav ti so šibka točka filma, saj bi lahko bili manj papirnati in bolj naravno odigrani. Kot po navadi je izjema simpatična Rebel Wilson (Dekliščina, Prava nota), ki s svojo naravno komičnostjo vedno vse zasenči.
Ocena: ♦♦♦
