Čeprav se običajno na uzakonitev istospolnih partnerskih zvez gleda kot na velik dosežek v boju za pravice istospolno usmerjenih, pa po drugi strani praksa razkriva, da istospolne partnerske zveze kot institucija, ki jo trenutno priznava približno dvajset držav po svetu (med njimi tudi Slovenija), niso le slaba rešitev, ampak v bistvu le kamuflaža za nemoteno izvajanje sistemskih kršitev pravic istospolno usmerjenih, ki jih najdemo tako rekoč povsod, kjer istospolne poroke niso uzakonjene.
O problematičnem značaju istospolne partnerske zveze kot institucije nazorno priča tudi novica, ki je prejšnji teden v petek, 13. decembra, prišla iz Poitiersa na jugozahodu Francije. Po petih letih se je namreč tam zaključil sodni proces, v katerem je Frédéric Hay tožil svojega delodajalca, banko Crédit agricole, zaradi kršenja svojih delovnih pravic na osnovi spolne usmerjenosti.
Zgodba se je začela leta 2007, potem ko je Hay, ki je na omenjeni banki zaposlen vse od leta 1998, sklenil uradno zvezo s svojim partnerjem. Po kolektivni pogodbi sta Hayu pripadala nekajdnevni dopust in denarna nagrada v višini nekaj manj kot 3000 evrov, toda obe ugodnosti iz kolektivne pogodbe mu je delodajalec odrekel z razlago, češ da so do teh ugodnosti upravičeni izključno tisti delavci, ki se poročijo, se pravi sklenejo raznospolno zakonsko zvezo.
Primer Haya je pregledal tudi francoski Visoki urad za boj proti diskriminaciji in za enakost (HALDE), ki je na podlagi delovnega zakonika banki Crédit agricole podal priporočilo, da naj v roku treh mesecev vsem svojim zaposlenim prizna oz. zagotovi enake pravice, po drugi strani pa je isti urad tedanjemu ministru za delo v Sarkozyevi vladi Xavierju Bertrandu svetoval, da naj se zaradi nejasnosti v delovni zakoniku doda amandma, ki bi jasno določal, da so do ugodnosti, ki jih prinašajo kolektivne pogodbe, upravičeni tako tisti, ki sklenejo raznospolno zakonsko zvezo, kot tudi tisti, ki sklenejo »samo« istospolno partnersko zvezo. Seveda, Sarkozyeva konservativna vlada tega priporočila ni upoštevala.
Čeprav so Francozi 13. marca letos uzakonili istospolne poroke, pa je Hayeva tožba dobila svoj epilog šele pred nekaj dnevi, potem ko je primer prišel do francoskega Vrhovnega sodišča (Cour de cassation). To je med drugim zaprosilo tudi Sodišče EU za mnenje o vprašanju, ali gre v omenjenem primeru za diskriminacijo na delovnem mestu zaradi spolne usmerjenosti. V skladu s pravnim redom EU o delovnih razmerjih po direktivi 2000/78/CE je tovrstna diskriminacija prepovedana.
Sodišče je odločitev v primeru Hay proti banki Crédit agricole sprejelo prejšnji četrtek in v njej zapisalo, da je delavec, ki sklene partnersko zvezo z osebo istega spola, upravičen do enakih ugodnosti iz kolektivne pogodbe kakor tisti, ki sklenejo raznospolno zakonsko zvezo. S tem tolmačenjem prej omenjene direktive je evropsko sodišče jasno pritrdilo Hayu, da je bil diskriminiran zaradi spolne usmerjenosti.
In čeprav bi lahko govorili o pomembni zmagi v boju za pravice LGBT skupnosti v EU, pa ta novica ne more dati ravno občutka zadovoljstva gejem in lezbijkam ne doma ne v tujini. Ker institucija istospolne partnerske zveze očitno ni in nikoli ne bo enakovredna raznospolni zakonski zvezi, se zastavlja vprašanje, ali v praksi res služijo svojemu namenu, to je zaščiti pravic istospolno usmerjenih. Dejstvo namreč je, da dokler se bodo istospolno usmerjene osebe, ki sklenejo partnersko zvezo, morale na sodiščih boriti za svoje pravice, ki naj bi jim jih točno ta institucija zagotavljala, smemo gledati na istospolne partnerske zveze le kot na bolj sofisticiran način, kako različne države še vedno postavljajo geje in lezbijke v neenakopraven položaj v primerjavi s heteroseksualnimi osebami oz. še naprej sistemsko kršijo njihove pravice.
Kristjan Šinkec
