Dragi dedek Mraz! WOOF!

KOLUMNA

mitjablazicJa, prav imaš, spet zamujam zadnji rok za oddajo, ampak saj veš, kakšne smo aktivistke, od jutra do večera s sestanka na sestanek, iz razpisa v poročilo, iz roka v rok, iz rok v usta, iz projekta v kampanjo, leva roka desni žep, od persena do prozaka. Shizofreno, nevrotično, skratka, grozno in tik pred izgorelostjo. Vprašaj urednika, če meni ne verjameš. Ne glede na to, je novoletno darilo itak moja temeljna človekova pravica (in če ga ne dobim, bom nemudoma spisala pobudo za presojo ustavnosti).

Kaj si torej želim? Pa ne bi spet o homofobiji, diskriminaciji, družinskem zakoniku, socialnih pravicah in ostalih luksuznih altruističnih jajcih, ki jih nihče ne potrebuje. Saj nisem miss sveta.

Letos bi rad, lepo prosim, en močan odvajalni prašek za vse tiste, ki so tako zaprti, da jim je drek stopil že v glavo. In ti dobro veš, koga imam v mislih: predavajo Palčkologijo in Sneguljčičarstvo na fakultetah – in še sreča da imamo avtonomijo univerze, da je lahko vsaka traparija strokovna veda, celo teologija -, seksajo ne (oz. ne smejo!) ali pa na skrivaj (to pa lahko!) ali pa (zelo radi) s tistimi, ki seksa ne razumejo prav dobro ali v najboljšem primeru samo po misijonarsko (vse ostalo je hinavsko, ker ne omogoča, da ženo med penetracijo gledaš v oči, in boh nas varji tistih, ki uživajo od zadaj), no, lahko tudi v temi (glavno, da ne zgrešiš luknje), ali pa to počneš neporočen/a. (Pa točno se ve: a) kdo penetrira in b) kdo samo vzdihuje. Ne preveč naglas, da ne pohujša otrok!) Ene pet ali šest opisanih oseb, je bilo letos prizadetih od tako hude oblike obstipacije, da nobena navadna purga ne pomaga več in so svojo bolečino od vsestranske zabitosti v zadnjih mesecih temeljito izkričali po vsej državi. (Od hudega so se na pomoč obrnili celo na napačno ministrstvo.)

Potem nujno rabim še en prašek, tokrat za zapiranje. Za vse tiste, ki že 21 let racajo naokrog z obljubami, a so tako posrani, da porabijo večino časa za pranje lastnega perila, namesto da bi (razen za sebe) poskrbeli tudi za tiste, ki jim dajemo kruh. Ali bolje, za tiste, ki smo jih spravili do kruha. (Verjamem, da mnoge zadnjič.) Zadnje tri mesece se je stanje tako poslabšalo, da je v glavnem to še edina stvar, za katero lahko rečejo, da so z njo na tekočem. Dobesedno. Dodaj, prosim, še nekaj kozmodiskov, ker so nekateri ubožci od zvijanja fasali še skoliozo in škifozo in so že povsem upognjeni. Za najbolj kritične primere, imamo ene pet takih, ki so že čisto na kolenih, pa priloži še malo pekoče svinjske masti ali geotermalnega blata. Nekaj bo že moralo prijeti, marijasveta!

Stanje je res zaskrbljujoče, saj se je, kot kaže, epidemija razširila tudi v nekatere svobodomiselne sfere civilne družbe in intelektualne kroge, od koder o večjih razlitjih sicer še ne poročajo, se pa simptomatika okužbe kaže v trdovratnem molku in apatičnem bolščanju v prazno. Ja, krucefiks, pa sem mislil, da je ta trebušna oblika vegetativne gripe prizadela samo LGBT-skupnosti.

Naprej. Prinesi mi prosim en pomirjevalni prašek za naše aktivistke in aktivistke. Že dobro, da so ene subverzivne, druge lobirajo, tretje integrirajo, četrte agitirajo, pete se skrivajo med strejti, šeste telovadijo, sedme ignorirajo, osme se delajo šutaste, devete pizdijo, desete služijo, enajste kimajo in služijo, dvanajste nevrotično kričijo na paradah (in služijo), trinajste se distancirajo, štirinajste se pojavijo samo, ko jih zasrbi rit, petnajste so vsepovsod in vsepreveč, šestnajste ne dajejo ne izjav niti intervjujev za Narobe, sedemnajste so samostojne publicistke, osemnajste sploh lahko živijo, samo če solirajo, devetnajste vsega po malem, dvajsete pa so vsega osvobojene, potemjihpaitakžezmanjka … ampak, a je za vse to potrebno toliko kljuvanja in perja? Saj če bi ga v vseh teh letih pobiral in prodajal za vzglavnike, bi imeli denarja, ne samo za cestno zaporo cele Ljubljane med Parado ponosa (ki je sicer ne potrebujemo) ali pa za kak dodaten film na Festivalu gejevskega in lezbičnega filma (ki ga tudi ne potrebujemo) … po celem Balkanu bi lahko zapirali mestna jedra in plesali na tovornjakih v povorkah parad ponosa (ki jih ne potrebujemo), pa še za najem vojske in specialcev za varovanje bi ostalo in za snemanje kakšnega (več kot šestminutnega) LGB-filma domače produkcije (ki ga ne potrebujemo). Saj ne pravim, da bi morali vsi kokodakati v en rog, samo taka kakofonija nas pa tudi počasi ubija.

Zdaj pa nekaj preprostejšega. Dedi, podari mi letos v Ljubljani, po možnosti v kakem opuščenem industrijskem objektu – teh menda v teh časih ne manjka – en konkreten klub za medvede. Da ne bomo vedno kot dekle odvisne od miloščine drugih. Naj bo tak, malo mrakoben, z vonjem po šmiru, z verigami in ostalim železjem po stropu in stenah, z rešetkami in ostalo mehanično-zaporniško ikonografijo. Naj bo tak, kot v kakem umazanem porniču, z goloprsimi kosmatimi natakarji, s kakim obledelim koledarjem razgaljenih, žilavih otrdlin, z ekranom za vroče projekcije in nujno … s čisto pravo črno kamro. Če imamo črne kuhinje, potem naj bodo tudi črne kamre stvar zaščitene naravne in kulturne dediščine. Sploh ker bo v lokalu tudi oder s slingom za kulturne performanse in ostalo telovadbo.

Če si ne moreš privoščiti medvedjega kluba – čeprav bi glede na svojo podobo takoj postal maskota lokala, s čisto svojim sedežem za pultom – potem bi rad pa vsaj en medvedji kafič. Če se le da v centru Ljubljane in v stilu BearBucksa v Castru ali pa Mame Ines v Chueci. S 50 do 100 sedišči, polnimi krasnih bradatih kosmatih medotov, ki bi me premerili od glave do pet vsakič, ko bi vstopil po svoj capuccino tall. Seveda lahko tudi prisedejo, naprej se bomo zmenili sami. Tako. To bi bilo za letos vse, kar si želim. No, še dve drobni željici za slovo: preberi spodaj drobni tisk in pridi čimprej, ker že zamujaš!

Rad te imam!

Tvoj medo

Vse leto sem bil siten in čemeren, škodoželjen in hudoben, sarkastičen in ciničen, jezikal sem, ugovarjal, cepetal in cvilil, dražil in provociral, kot si nas učil, zdaj zahtevam primerno nagrado. Sicer prestopim h konkurenci in mi bo uni rdeči medo s kokakolo priskrbel obilo vsega, začenši shomofobijo, z diskriminacijo, ZRIPSom in ostalim luksuzom. Pa naj se s praški, z driskami, obstipacijami, s kavsanjem in z medvedi ukvarja, kdor se hoče! Hvaaalaaa leeepaaa!

Tags from the story
Written By
More from Mitja Blažič

Vojna zvezd

KOLUMNA Dovolj imam aktivizma! Ker na tej vesoljski homo-ladji sužnjev iz Urana...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja