Komu mar za aids?!

AIDS

Ob 25-letnici pandemije in 20 letnici AIDSa v Sloveniji

Leta 2006 so v Sloveniji odkrili 35 novih primerov okužbe z virusom HIV (dva sta bila tuja državljana). Podatki kažejo, da se število okuženih v zadnjih letih povečuje. In če smo še pred leti poročali, da je pri nas od 15 do 20 novih primerov okužbe z virusom HIV na leto, se je leta 2005 številka strmo povzpela na 35. Najbolj je prizadeta skupina moških, ki imajo spolne stike z moškimi (MSM). Zaskrbljujoče pa je, pravijo strokovnjaki, da je za več kot polovico novo odkritih primerov jasno, da gre za novo okužene. Med njimi je veliko takih, ki so bili seznanjeni z načini prenosa, in so se tudi že testirali. Nekateri redno. Okužili so se kljub ozaveščenosti, preventivnim programom, prizadevanjem stroke, medijem in vsej dostopnosti do informacij. 

Dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Kliničnem centru v Ljubljani je zaskrbljen tudi zaradi ugotovitev, da so se na novo okuženi, kljub temu, da so bili osveščeni, vedli tvegano prav v obdobju 8 mesecev po okužbi, ko je  koncentracija virusa v vseh telesnih tekočinah najvišja in je zato tudi prenos največji. Zakaj tako?

»S podobnim fenomenom se srečujejo tudi na Hrvaškem in drugod po Evropi, kjer je visok delež okuženih MSM,« pravi dr. Tomažič in navaja več možnih razlogov. Zaradi stalnega pritiska, stalnega strahu, nenehnega stresa zaradi nevarnosti okužbe, prav okužba na nek način prinaša osvoboditev. V zadnjih letih je bilo manj poudarka na preventivnih programih, zato previdnost popusti. Na trgu so tudi nove in nove opojne substance, ki mnogokrat povzročijo, da odpovedo varovalke in da pozabimo na varno spolnost. Slovenija je tudi veliko bolj povezana s tujino, kot nekoč in nizkocenovni prevozniki so v zadnjih letih ponudili kar nekaj priložnosti za obisk evropskih prestolnic. Nekaj na novo okuženih je torej prinesel seksualni turizem, nove priložnosti za iskanje seksualnih partnerjev pa nudi tudi medmrežje. In nenazadnje, razlog za naraščanje števila okuženih je gotovo iskati tudi v homofobiji, ki onemogoča učinkovite preventivne programe za MSM,  pravi dr. Tomažič. In potem, ko smo lani v medijih prebirali zgodbo, kako so v okolici Slovenske Bistrice nekemu HIV pozitivnemu sosedje preprečili, da bi se vrnil domov, lahko dr. Tomažiču samo pritrdimo. Pa tudi učinkovita zdravila so strah pred AIDSom v zadnjih letih gotovo dodobra zdesetkala.

Sicer smo se lani spomnili dveh pomembnih obletnic na področju HIV/AIDSA. 5. junija 1981 so ameriški zdravniki opisali prve žrtve bolezni, ki je postala kasneje znana kot AIDS. V tedenskem glasilu ameriškega centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni so analizirali pet homoseksualcev, ki so imeli zelo redko pljučno obolenje, dva med njimi sta umrla pred izidom članka. Leta 1986 pa smo AIDS spoznali tudi pri nas. Minilo je torej 25 let od odkritja bolezni in 20 let odkar smo AIDS registrirali tudi v Sloveniji.

Prav zato je zanimivo pregledati, čemu so na 16. mednarodni konferenci o AIDSu v Torontu v Kanadi avgusta lani posvetili največ pozornosti. Tam je bilo okrog 31.000 udeležencev – strokovnjakov, specialistov, zdravnikov, aktivistov, bolnikov, politikov … iz 170 držav. Dogajalo se je mnogo, udeleženke in udeleženci so predstavili okrog 4.500 referatov, bila sta tudi dva Billa, magnat Bill Gates in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Osnovni moto konference je bil Time to deliver – čas za izpolnitev obljub. “Čas da sklepe in misli prejšnjih kongresov uresničimo,” pravi dr. Tomažič, ki se je tudi sam udeležil tega pomembnega svetovnega srečanja. “Eno izmed gesel je tudi bilo Keep it simple. Naj bodo ključni ukrepi v boju proti bolezni preprosti. Treba pa jih je tudi izvajati. Ključno sporočilo konference pa je bilo Impower the women.” V nerodnem prevodu, opolnomočimo ženske. Globalno gledano dobiva namreč pandemija vse bolj ženski obraz, vse bolj je v širjenju bolezni vidna tudi ranljivost ženskega spola. Približno polovico vseh okuženih je žensk in dejstvo, da se pandemija feminizira, prinaša tudi vse večje širjenje virusa med otroki. Že zdaj je 20 odstotkov vseh umrlih zaradi AIDSa otrok. Ti so tudi najbolj pozabljena skupina prizadetih.

“V nerazvitem svetu, zlasti v Subsaharski Afriki, so ženske prepuščene na milost in nemilost partnerjem,” pravi dr. Tomažič, “preventiva po sistemu ABC, abstinenca, zvestoba, kondom, pa temelji predvsem na moških.” V deželah, kjer ženska nima pravice moža niti vprašati, ali bo uporabil kondom, se je ABC izkazal kot neučinkovit, ugotavljajo strokovnjaki, zato so na kongresu prišle v ospredje predvsem nove tehnologije, ki bodo ženske oborožile, da bodo uporabile preventivne ukrepe.

Dr. Janez Tomažič: “Med nove tehnologije spadajo mikrobicidi. Gre za kemična sredstva, gele, kreme, ki uničijo virus in jih lahko uporabimo lokalno, v nožnici ali rektumu. Zaščita pred izpostavitvijo ali pre-exposure profilaxis – so t. i. kemični kondomi. Gre za predčasno zaščito s tabletami. Ker vemo, da virus prehaja prek materničnega vratu, tudi pregrade in diafragme delujejo. 70 odstotkov Subsaharske Afrike je prekužene z virusom genitalnega herpesa, ki povzroča razjede in vnetja na sluznici in za nekajkrat olajša prehod virusa. Zdravljenje te spolno prenosljive okužbe zato lahko pomembno zmanjša tudi prenos okužbe z virusom HIV. “

Ta in še nekatera druga orožja bodo lahko ženske v prihodnjih letih uporabljale v boju proti prenosu virusa tudi brez vednosti svojih partnerjev, ki zdaj odločajo o življenju in smrti svojih intimnih družic. “In še en preventivni ukrep je pomemben.” pravi dr. Tomažič “Obrezovanje moških, znanstveno potrjeno, za 61 odstotkov zmanjša možnost okužbe z virusom HIV.”

Na svetovni konferenci so opozorili tudi na problem verskih organizacij in konservativnih politikov, tako na Zahodu, kot tudi v nerazvitih državah. Slednji namreč preventivo razumejo kot izključno vzdržnost pri spolnih odnosih in drugih dejavnostih, s katerimi se prenaša ta smrtonosna bolezen. V ZDA denimo kar 33 odstotkov vsega denarja za preventivo – in tam ga na svetu za preventivo namenjajo največ – porabijo izključno za zagovarjanje vzdržnosti. Gre za obrazec ABCD  (abstinenca, bodi zvest (svetovanje, testiranje), kondom, droge (menjava igel)), ki je še vedno temeljni postulat preventive. Vendar, kot opozarja dr. Tomažič, ta model povsod ne deluje, zato na področje preventive vstopajo nove tehnologije, ki so morda lahko etično tudi vprašljive, a gre vendarle za neposredno reševanje življenj.

Tudi dostopnost do protiretrovirusnih zdravil in preventivnih programov sta bili pomembni temi velikega mednarodnega srečanja v Torontu. Od 6,8 milijona okuženih z virusom HIV, kolikor jih živi v manj- in srednjerazvitih državah, jih ima samo 24 odstotkov dostop do ustreznega zdravljenja. Če usmerimo podatek na otroke do 15-ega leta, in teh je 800.000, se številka spusti še nižje, na 8 oz. 13 odstotkov. 90 odstotkov zdravil proti AIDSu je na severni polobli, 90 odstotkov okuženih pa na južni polobli. Nedejavnost na tem področju pomeni genocid. In pri dostopnosti imajo umazane roke tako farmacevtska industrija, kot tudi vlade.

Še nekaj generalnih informacij o AIDSu, o katerem že zdavnaj govorimo kot o svetovni pandemiji. Za posledicami te bolezni je do zdaj umrlo že 25 milijonov ljudi, skoraj 3 milijone samo lani, ko se je na novo okužilo več kot 4 milijone ljudi. Na svetu živi danes 40 milijonov okuženih s HIV.

Irena Klavs, vodja oddelka za AIDS Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja pravi, da je na svetu okužen približno 1 na 100 ljudi. “Epidemija je zelo heterogena, zelo različna po različnih kontinentih in tudi znotraj kontinentov po državah, prizadete pa so različne skupine ljudi. Tako lahko govorimo o generalizirani epidemiji, tam kjer je okuženo predvsem splošno prebivalstvo, kjer gre predvsem za prenos preko heteroseksualnih spolnih odnosov. O koncentriranih epidemijah, kjer so prizadete predvsem nekatere skupine ljudi z višje tveganimi vedenji, recimo homoseksualni moški, inicirajoči uživalci drog ali prostitutke. In še o tistih delih sveta, kjer so države z nizko epidemijo in kamor sodi tudi Slovenija, kjer niti v splošnem prebivalstvu, niti v posebnih skupinah delež okužbe z virusom HIV ni presegel 5 odstotkov.”

Najhuje je v podsaharski Afriki, kjer je število novo nastajajočih okužb doseglo vrhove že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako da se stanje tam zdaj že počasi stabilizira. V najbolj prizadetih državah je okrog 20 odstotkov nosečnic, okuženih s HIVom, veliko držav pa ima delež med 10 in 20 odstotki nosečnic. Skupaj živi v tem delu sveta kar dve tretjini vseh okuženih na svetu. Afrika nosi največje breme in okužba z virusom HIV predstavlja tam tudi razvojni problem. Zaradi AIDSa razpadajo veliki javni sistemi, kot so šolstvo in zdravstvo, poleg človeških tragedij pa je tu še velika gospodarska škoda, ki jo povzroča bolezen v že tako obubožanem delu sveta. Zelo hudo je tudi v vzhodni Evropi, kjer je ogromno novih okužb predvsem v Ruski federaciji in Ukrajini. Okužbe se tam širijo predvsem prek inicirajočih uživalcev drog, čemur bo sledil preskok med njihove heteroseksualne spolne partnerje. Strokovnjaki pa opozarjajo še na Kitajsko in Indijo, ki sta tudi dve potencialni žarišči novih okužb.

Po zadnjih podatkih Eurohiva je bilo v celotni evropski regiji leta 2005 na novo prepoznanih približno 78.000 okužb (104/milijon prebivalcev), od tega približno 24.000 v Evropski uniji (69/milijon). Največ novo okuženih je bilo v državah vzhodne Evrope, okrog 53.000 (168/milijon), približno 23.000 v zahodni Evropi (82/miliojon) in 2.000 v centralni Evropi, kamor sodi tudi Slovenija (9/milijon).

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bilo od leta 1986, ko sta bila prijavljena prva primera, do 20. novembra lani, kot datira do zaključka redakcije zadnje objavljeno poročilo inštituta, prijavljenih skupno 130 primerov AIDSa. V istem obdobju pa je bilo skupno prijavljenih še 179 primerov okužbe s HIV, kjer se AIDS še ni razvil. Samo lani pa smo pri nas, kot rečeno, odkrili 35 okuženih s HIVom.

 

Hiv priročnik

Škuc Magnus je izdal HIV priročnik, žepno knjižico z dejstvi o virusu HIV, ki povzroča AIDS. Avtor priročnika Miran Šolinc na poljuden in razumljiv način – tudi s slengovskih gejevskim jezikom – pojasnjuje, kako virus povzroči bolezen, kako se prenaša in kako se mu lahko izognemo, hkrati pa odgovarja na najpogostejša vprašanja in dileme o okužbi z virusom HIV. Priročniku so dodani še kratki nasveti o varnih analnih spolnih odnosih, ki jih je pripravil dr. Boštjan Mlakar. Priročnik lahko dobite na info točkah, v GLBT organizacijah, v splošnih knjižnicah in ambulantah za spolno prenosljive okužbe, pa tudi na internetu: www.ljudmila.org/siqrd

 

Tags from the story
Written By
More from Mitja Blažič

Laži

KOLUMNA … zlorabljanje raziskav, populizem, širjenje moralne panike, sovražni govor, homofobija, legitimiranje...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja