POLITIKA
Viki Kern in Mitja Blažič, predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti, sta oktobra lansko leto s stisnjenimi zobmi sklenila registrirano partnersko skupnost. Za uporabo zakona, ki mu sicer nasprotujeta, sta se odločila le zaradi tega, da sta pokazala pravni interes in tako lahko na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti. Presojo sta vložila 13. novembra 2006, v njej pa oporekata 22. členu Zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Skupaj s skupino pravnikov, s katerimi sta sodelovala, so se odločili, da spodbijajo omenjeni člen, saj je prav v tem primeru diskriminacija najbolj očitna. 22. člen zakona namreč ureja dedovanje na drugačen način, kot ga ureja pri drugih, torej heteroseksualnih partnerjih. Edini razlog za drugačno obravnavo je istospolna usmerjenost, na osnovi katere pa je diskriminacija prepovedana. Obstoječi zakon predvideva, da preživeli partner deduje le svoj delež skupnega premoženja, ne pa tudi posebnega in sicer v prvem dednem redu skupaj z otroki po enakih delih, v drugem dednem redu pa zapustnikov delež skupnega premoženja v celoti. Zakon hkrati preživelemu partnerju v celoti odreka dedovanje posebnega zapustnikovega premoženja, saj se sklicuje na splošne predpise o dedovanju, ti pa istospolnega partnerja ne omenjajo. Ustavno sodišče bo o pobudi presojalo 11. aprila letos. Sicer pa se je do letošnjega februarja po podatkih Ministrstva za notranje zadeve registriralo 11 parov – 5 lezbičnih in 6 gejevskih.
Podobne namene kot Mitja in Viki sta napovedala tudi Aldo Ninovski in Jure Vrbnjak, ki sta se – prav tako pred žarometi medijev – registrirala konec lanskega leta. Za Narobe Mitja Blažič, Aldo Ninovski in mag. Neža Kogovšek, članica pravne skupine, pojasnjujejo svoje odločitve in namene, o načrtih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa smo povprašali ministrico Marjeto Cotman.
Pogovor z registrirancem Mitjem Blažičem
Lezbijke in geji bodo poroki dali svetlo prihodnost
Najprej čestitke za registracijo …
O moj bog!
A to naj napišem?
Ha, ha. Kakšen intervju je sploh to?
Jaz sprašujem, ti odgovarjaš. Odziv na vajino registracijo je bil velik. Ne samo doma – bil si, recimo, gost na HTV, vajina slika je bila objavljena na nekih kitajskih internetnih straneh in podobno. Si pričakoval tak odziv?
Na tak odziv nisva bila pripravljena. Ugotovila sva namreč, da je zgodba odmevala v svetovnem merilu. Bila sva na vseh večjih gejevskih in lezbičnih spletnih portalih. Kolega iz Avstralije, s katerim smo se spoznali pred štirimi leti na Gay Games, nama je pisal in čestital, ko je videl sliko na njihovih internetnih straneh. Pisali so mi znanci iz Kanade, Nizozemske, Nemčije, celo neznanci na ulici so me ustavljali. Velik kraval je bil predvsem na Hrvaškem, kjer so mediji zgodbo vzeli praktično za svojo… Pa starši, sorodniki, prijatelji, kolegice in kolegi v službi, znanci … res nisem pričakoval takega odziva. Midva pa sva pravzaprav hotela zgolj urediti formalnost, da bi lahko vložila pobudo za presojo ustavnosti.
Neznanci so vaju ustavljali na cesti?
Ja, na ulicah. Pa sosedje. Neverjetno, kako pozitivno in prisrčno. Prav zadnjič mi je neka gostja na radiu, s katero sem delal intervju, na koncu oddaje čestitala še za registracijo. Me je skoraj vrglo s stola. In to se še kar dogaja.
Te je ob vseh teh čestitkah morda kdaj zaskrbelo, da večina vseeno ni dojela vajinega sporočila? Je bilo vse to morda dojeto kot korak naprej, ki ga je naredila slovenska država – češ tudi geji se lahko poročajo – medtem ko sta vidva zakon pravzaprav kritizirata in se registrirala zgolj zato, da sta izkazala pravni interes.
Večina ljudi, ki nama je čestitala, je potem dodala: »Ja, vemo, da ni poroka, saj sploh ne vemo, ali čestitat ali ne …« Vedeli so, da ne gre za tisto, kar sva si midva zares želela. Registracija je pravzaprav pokazalo na shizofreno situacijo pri nas. Nekoč sem rekel, da je registracija korak naprej, ampak v napačno smer. Morda le tujina ni dobro razumela najinega sporočila. Pokazalo se je, kako so novinarji pogosto površni. Tuji mediji so praviloma narobe povzemali, čeprav so bila najina sporočila povsem jasna.
Kakšna so bila ta napačna sporočila?
Eni so pisali, da je šlo kar za poroko. Drugi so pisali, da imamo ne vem kako dober zakon. Pisali pa so vse živo, od tega, da si zelo želiva posvojiti otroka, do tega, da so z nama na upravni enoti grdo ravnali, pa da so staršem prepovedali prisostvovat …
Podala sta pobudo za presojo ustavnosti zakona in čakata na odgovor. Morda vesta, kdaj naj bi ga dobila?
Od sodišča sva že dobila odgovor, da je pobuda sprejeta in vpisana v njihove evidence. Po ocenah ljudi, ki te stvari poznajo, bodo sodniki potrebovali morda celo kakšno leto, ker gre za vprašanje, v katerega je vpleten tudi svetovni nazor.
In če zavrnejo vajino pobudo kot neutemeljeno?
Potem gremo na evropsko sodišče za človekove pravice. Ampak ker je diskriminatornost zakona tako očitna, ne pričakujeva zavrnitve.
Ali vama je zakon kakorkoli že koristil v teh nekaj mesecih »registriranega življenja«?
Nisva še uporabljala določil tega zakona. Prva priložnost je bila ob razpisu za stanovanja, ki ga je objavil Stanovanjski sklad, kjer so kot mlade pare šteli tudi registrirane istospolne pare. Ampak kaj, ko nisva več mlada … (smeh). Toliko časa so mečkali s tem zakonom, tako da sva se vmes že postarala!
Kakšno pa je tvoje mnenje o tako imenovanem queer pogledu na homoseksualne poroke; gre za mnenje, da bi morali biti geji in lezbijke kritični do zakonske zveze, ki je zgodovinsko gledano utemeljena na patriarhatu, od tod pa nenazadnje izvira tudi homofobija, ne pa da vstopajo v takšne heteroseksualne institucije.
Mislim, da je potrebno v takšno institucijo vstopiti in jo aktivno spremeniti od znotraj. Če ima neko temno preteklost, ji bomo pa lezbijke in geji dali svetlo prihodnost.
Pogovor z registirancem Aldom Ninovskim
Registriran v obeh sistemih
Najprej čestitke za registracijo …
Hvala lepa.
Na svojem blogu pišete, da je bil dan registracije dan, ko vama je zasijalo sonce, hkrati pa ste še kako jezni, da se zakon imenuje registracija, saj vas to spominja na neprijetne čase. Zakaj ste se potem vseeno registrirali?
Registracija me spomni na pretekli sistem. Takrat so bili homoseksualci registrirani pri policiji, pa poseben seznam je obstajal za prevzgojo nečesa, čemur so rekli družbeno-moralno nesprejemljivo obnašanje. Tudi sam sem bil tam registriran. Zato me ta izraz tako moti. Ampak potem je obveljala močna želja mojega partnerja, ki vsega tega ni doživel. Njemu izraz ni bil moteč. Hkrati sem videl, da bom partnerju z registracijo naredil veliko veselja. Saj ne, da se ne bi želel registrirati, ampak bi si to želel pod drugačnim imenom, pod drugačnimi pogoji in tudi z drugačno vsebino. Hkrati sem ugotovil, da ne morem sprožiti pravnega spora, če prej ne izkažem pravnega interesa.
Tudi vi ste napovedovali ustavno presojo, ki sta jo že vložila Viki in Mitja. Kdaj jo boste vložili vi?
Ocena pravnih svetovalcev je bila, da pobude podajamo postopoma, ne vse naenkrat. Problem je tudi v tem, da ne moreš dati ustavne pobude glede zakona v tistih delih, kjer zakon ni dorečen ali določenih stvari sploh ne ureja. Večina nas pa je ravno v tem videla problem – da zakon ne podeljuje istih pravic kot v primeru zakonske zveze. Zato smo se dogovorili, da bom vlagal pobude, pritožbe, vloge in podobno za vse zakone, ki niso usklajeni z ZRIPS. Tak je recimo zakon o zdravstvenem zavarovanju; ZRIPS nam nalaga, da skrbimo za bolnega partnerja, drugi zakon pa nam onemogoča, da bi za to dobili dopust. In še kup je takih absurdnih situacij. V večini primerov gre za zakone, ki spadajo pod Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Torej boste na to ministrstvo vlagali pobude?
Rekli smo, da bomo malo počakali, da se spremeni struktura ministrstva. Vedeli smo, da dokler bo minister Drobnič, takih pobud ni smiselno podajati.
Ampak zdaj imamo novo ministrico …
Z njo smo se dogovorili, da se dobimo februarja in pogledamo naše predloge. To pomeni, da bi v dogovoru z ministrstvom podajali te predloge. Tudi sama ministrica je rekla, da bi bilo to bolj smiselno – da se torej dogovorimo. Ker potem bi oni lahko preučili naše ideje in sami podali predlog.
Vajina registracija je bila za razliko od Mitjeve in Vikijeve bolj svečana. Kako vam je to uspelo?
Pravilnik o izvajanju zakona je tako slabo napisan, da je bil možen tak absurd – isti zakon se je izvajal na dva povsem različna načina. V pogajanjih sem izhajal iz stališča, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Saj so bili tudi na upravni enoti nevedni. Klicali so na ministrstvo in spraševali, kako izvesti registracijo. Na ministrstvu pa so jim odgovarjali, da vse piše v pravilniku. Dogovorjeni smo bili, da bo registracija v poročni dvorani na gradu. A tik pred tem sta se registrirala Viki in Mitja in to je odmevalo v javnosti. Na upravni enoti so se zato ustrašili, da bi prišlo do kakšnih homofobičnih izgredov in so predlagali, da poroko varuje večje število policistov. Ampak z Juretom sva se odločila, da na najin najlepši dan ne želiva imeti okrog sebe več policistov kot svatov. Zato smo se odločili, da bo registracija v županovi pisarni. Potem je bil problem v tem, da so se v istem času pripravljali na lokalne volitve in župan se je ustrašil, da bi to lahko negativno vplivalo na njegove volilne glasove. Predstavniki nekaterih strank so se oglasili v javnosti in zatrdili, da ni primerno, da se v pisarni, v kateri se sicer vsako leto izvaja tradicionalna kmečka ohcet, registrirata dva geja. Župan se je nato temu izognil tako, da nama je rekel, da ima v pisarni veliko volilnega materiala in da bi bilo to težko odstraniti iz pisarne. Zato je bila na koncu registracija v načelnikovi pisarni.
Neža Kogovšek, pravnica
Skupina mladih pravnikov proti diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti
Kako ste pripravili pobudo za presojo ustavnosti?
Skupina, ki smo jo oblikovali mladi pravniki in pravnice za namen priprave pobude, je zakon ocenila kot diskriminatoren, saj istospolno usmerjenih ne postavlja v enakopraven položaj. Odločili smo se združiti moči ter Mitju in Vikiju pomagati pri pripravi pobude. Ker je priprava pobude presoje ustavnosti zahteven podvig in zahteva natančno obrazložitev stališč glede vsake posamezne določbe zakona, smo se odločili, da se osredotočimo zgolj na en člen in napademo tisti del zakona, ki ureja dedovanje po umrlem istospolnem partnerju. Trenutna ureditev namreč registrirana partnerja v primeru smrti enega od njiju postavlja v bistveno slabši položaj kot heteroseksualna partnerja. To pa ne pomeni, da ostale člene zakona ocenjujemo kot skladne z načelom enakega obravnavanja – nasprotno, kar nekaj mest v zakonu je, kjer bi bila vložitev pobude za presojo ustavnosti prav tako na mestu.
Boste podali presoje ustavnosti tudi za te člene?
Najverjetneje bomo počakali na odziv Ustavnega sodišča ter se v skladu s tem odločali za nadaljnje pobude. Pri tem pa ni izključeno, da se bo skupina odzvala tudi na poziv za pomoč morebitnih drugih članov in članicam gejevske in lezbične skupnosti, ki bi se zaradi pomanjkljive in diskriminatorne zakonodaje na tem področju znašli v neenakopravnem položaju.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman
Brez strategije, a enake možnosti za vse
Na Ustavno sodišče je vložena presoja ustavnosti glede Zakona o registraciji istospolnih partnerskih zvez. Glavna pripomba gejevskih in lezbičnih organizacij je, da je zakon še vedno diskriminatoren in da istospolne pare postavlja v podrejen položaj v primerjavi z raznospolnimi pari. Kakšno je vaše mnenje glede tega zakona? Se vam zdi zadovoljiv, ali pa menite, da so pripombe gejevskih in lezbičnih organizacij na mestu?
Menim, da je bilo z zakonom urejeno nekaj pomembnih vprašanj in pravic, ki zadevajo istospolne partnerske zveze in da zakon v tem smislu predstavlja začetek urejanja pravic istospolnih partnerjev. Glede diskriminatornosti pa presojo o tem prepuščam Ustavnemu sodišču.
Ali ima ministrstvo pripravljeno kakšno strategijo, kako se ukvarjati z vprašanjem istospolno usmerjenih državljank in državljanov? Na kakšen način boste v okviru svojega mandata poskrbeli za socialno vključenost teh državljank in državljanov?
Posebne strategije glede vprašanj istospolno usmerjenih državljank in državljanov na ministrstvu ne pripravljamo. Za socialno vključenost vseh državljank in državljanov ministrstvo razvija in sofinanira različne programe in z različni tudi zakonskimi vzpodbudami in določili skuša zagotavljati enake možnosti za vse.
