Nova varuhinja o GLBT vprašanjih

POLITIKA

Državni zbor je decembra lani s 64-imi glasovi za in nobenim proti za novo varuhinjo človekovih pravic izvolil 51-letno doktorico medicine, specialistko za psihiatrijo dr. Zdenko Čebašek – Travnik. Gre za ugledno psihiatrinjo, po rodu iz Prekmurja, z izjemnimi strokovnimi referencami na področju psihiatrije, predvsem zdravljenja alkoholizma, in z zavidljivim življenjepisom. Nazadnje je bila zaposlena v Psihiatrični kliniki v Ljubljani, kot pomočnica strokovnega direktorja za izobraževalno dejavnost in na Medicinski fakulteti, kjer je bila asistentka na katedri za psihiatrijo.

Varuhinja
 Sestanek predstavnic in predstavnikov LGBT organizacij z varuhinjo človekovih pravic
 

Predlog predsednika republike je bil veliko presenečenje za vse, saj je med 28-imi kandidatkami in kandidati za varuha – med njimi je bila tudi aktivistka ŠKUC LL dr. Tatjana Greif – za absolutno favoritko veljala višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Presenečenje je bilo še večje, ker dr. Čebašek – Travnik nima ne strokovnih referenc ne znanja in niti izkušenj na področju boja za človekove pravice. V kandidaturo jo je s svojim ugledom in karizmo prepričal primarij idrijske psihiatrične bolnišnice dr. Jože Felc.

Nova varuhinja, ki je svoj mandat nastopila 22. februarja, je dejala, da bo pomanjkanje izkušenj kompenzirala s poznavanjem krivic in kršitev človekovih pravic iz svojega preteklega dela kot sodna izvedenka. Med prioritetami, ki jim bo v svojem 6-letnem mandatu posvečala največ pozornosti, je naštela pravice otrok, žrtev kaznivih dejanj, starostnikov in oseb z duševno motnjo. Še posebej pa se bo lotila nasilja vseh vrst.

Diskriminacija marginaliziranih skupin, ki je bila ena glavnih prioritet varuha Matjaža Hanžka, tako ne bo več izrazito v ospredju, čeprav dr. Čebašek – Travnik obljublja, da te problematike ne bo zanemarjala, saj so vse naštete skupine, ki se jim bo še posebej posvečala, tudi marginalizirane.

Kar zadeva vprašanja istospolno usmerjenih je varuhinja svoje stališče najbolj jasno podala v začetku marca v intervjuju za mariborski Večer. Na vprašanje Boruta Mekine, ali bi geji in lezbijke lahko posvojili otroke, je odgovorila “Da.” Na podvprašanje, ali so lahko tudi boljši starši od heteroseksualcev, glede na to, da imajo višjo izobrazbo od povprečja, pa: “Zato, kako dober starš si, ni bistvenega pomena ne izobrazba ne spolna orientacija.” Mekina je nato postavil presenetljivo vprašanje: “Se vam zdi, da bi družba morala še naprej obsojati homoseksualce, zato da jih ne bi bilo veliko? In navsezadnje, ali družba ne bi bila tolerantnejša do njih, če se ne bi tako pogosto izpostavljali?” Dr. Zdenka Čebašek – Travnik: “Način izražanja je njihova izbira. Če mislijo, da je zanje primerno, da se na glas izražajo, me to ne moti. Po mojem mnenju je pomembno le, da se njihove pravice izenačijo s pravicami heteroseksualcev.”

Sicer je varuhinja ob izvolitvi GLBT nevladnim organizacijam obljubila spoznavno srečanje takoj po prevzemu mandata. Obljubo je izpolnila sredi aprila, ko se je srečala s predstavniki Legebitre in DIHa.

Varuhinja, ki je na sestanek pripeljala še vodjo protidiskiminacijskega oddelka Boštjana Vernika in vodjo strokovne službe Jerneja Rovška, je srečanju z DIHom in Legebitro namenila natanko 30 minut, z možnostjo 5-minutnega podaljška. Z razlago, da se raje takoj sreča za krajši čas, kot kasneje za dalj časa in dodala, da je še v fazi spoznavanja akterjev na področju boja za človekove pravice.

Predstavniki nevladnih organizacij smo varuhinji predstavili glavne težave, s katerimi se sooča slovenska homo-skupnost. Še posebej smo se osredotočili na homofobijo – institucionalno in zunajinstitucionalno –, naraščajoče nasilje, diskriminacijo v Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti in na pomanjkljivo informiranje o homoseksualnosti v izobraževalnem sistemu.

Dr. Zdenka Čebašek – Travnik je razložila, da se bo proaktivno zavzemala predvsem za skupine, ki se same ne morejo braniti, saj so bile do zdaj prezrte. Ostale marginalizirane skupine, med njimi so tudi istospolno usmerjeni, pa bo predvsem podpirala.

Večkrat je poudarila, da deluje v razmerju do institucij države in s tem nakazala premik na zastarel model varuha. Prejšnji varuh Matjaž Hanžek je namreč po zgledu bivšega komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Alvara Gila-Roblesa klasični model ombudsmana nadgradil z elementi aktivne skrbi za demokracijo in spoštovanje človekovih pravic tudi na polju zunaj institucij države.

Predstavnika in predstavnica DIHa in Legebitre smo tako še največ možnosti za aktivno sodelovanje videli v protidiskriminacijskem oddelku. Ob odhodu pa nismo skrivali razočaranja, saj smo bili vajeni za kršitve človekovih pravic na polju marginaliziranih skupin zelo občutljivega ter izjemno aktivnega in borbenega varuha človekovih pravic. A pustimo se presenetiti!

Tags from the story
Written By
More from Mitja Blažič

Jörg Haider – grandiozni blefer 

Polzamolčana zgodba ekstremnega desničarja in populista 58-letni koroški deželni glavar je bil...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja