LGBTI-aktivist_ka Kemal Ördek po napadu sporoča: “Nisem dobro”

Kemal

[Opozorilo pred občutljivo vsebino: nasilje, posilstvo, transfobija]

Pretresla nas je novica o posilstvu LGBTI-aktivista_ke iz Turčije in diskriminatorni obravnavi s strani policije, ki je je bil_a deležen_a. Deležen_a je bila diskreditacije tudi na osnovi spolne identitete in spolnega izraza.

Kemal Ördek (na fotografiji), ena/eden izmed ustanoviteljic_ev organizacije Red Umbrella Sexual Health and Human Rights Association (Kırmızı Şemsiye), je bil_a preteklo nedeljo posiljen_a na svojem domu. Na spletni strani LGBTI News Turkey je Kemal delil_a svojo izkušnjo o nasilju, diskriminaciji in strahu, ki jih doživlja. Sledi zgodba, ki jo je delil_a na omenjeni turški spletni strani.

Ördek je sicer že več let aktiven_a na področju človekovih pravic, kjer se bori za prepoznavanje kršenja pravic LGBTI-oseb in seksualnih delavk. Zato je dobro seznanjen_a z diskriminacijo in nasiljem. Že dvakrat je doživel_a napad in bil_a hospitaliziran_a ter dvakrat tudi posiljen_a.

»Kar vam bom povedal_a, ni preprost primer ropa. Niti ne gre samo za zgodbo o posilstvu. To je zgodba o zaporedju dogodkov, ki bi lahko privedli do umora. To je zgodba o ravnodušnosti, zanikanju in ignoranci, ki so sledili – zgodba osamljene_ga seksualne_ga delavke_ca in LGBTI-osebe«

Kemal nazorno opiše napad, ki se je zgodil 5. julija v hiši, kjer je živel_a: napadalci so bili trije moški. Pri tem so Kemal posilili, ukradli telefon, in grozili tudi s smrtjo. Ko so bile_i na poti do bankomata pa so naletele_i na policijo.

Kar je sledilo, ni nič manj šokantno – ukrepanje oziroma neukrepanje in ignorantski odnos policije po dogodku. Slednji Kemal niso zaščitili, temveč skušali utišati. Namesto tega so raje prisluhnili transfobnim in homofobnim besedam napadalcev: »Mi smo pravi moški. Saj nas razumete, ne? Ne poslušajte tega pedra … Sam se nam je ponujal, saj veste, kakšni so.«

Policisti se niso odzvali, še več, napadalcem so zagotovili, da se ne rabijo bati tožbe. S tem so omogočili, da so se nadlegovanje in grožnje nadaljevali tudi na sami policijski postaji, kljub temu da je Kemal vseskozi opominjal_a policiste, da morajo to preprečiti. Ironično je Kemal namesto varnosti in pravice na policijski postaji ponovno doživel_a predsodke, sovraštvo in pristranskost. Poročilo so policisti napisali po poročanju napadalcev, Kemal pa so rekli, da je njena_gova zgodba predolga in se namesto nje_ga odločali o tem, ali je zares bil_a posiljen_a. Tudi dejstvo, da je imel_a ob sebi odvetnico, ki je Kemal stopila v bran, ni pomagalo.

Kemal je sicer zaprosil_a za prepoved približevanja, a je še isti dan izvedel_a, da so napadalci že na prostosti. »To pomeni, da se tri osebe, ki so me poskušale oropati, me posilile in mi grozile s smrtjo, prosto gibajo po Ankari. Jaz, žrtev napada, pa se moram skrivati. Vse od dogodka, si ne upam vrniti v svojo hišo, napadalci pa me še zmeraj kličejo po telefonu. Ne oglašam se, vendar me je strah. Ne morem nazaj v pisarno svoje organizacije, ne morem delati, ne morem slediti procesu, kadar pa mi uspe, sem travmatiziran_a. Vsak dan tisočkrat podoživljam, kar se je zgodilo. Nisem dobro.«

Še ena problematika, ki jo je potrebno pri tem nasloviti in ki je pogost pojav v primeru posilstev, napadov in nadlegovanj, je dejstvo, da se žrtve napada prikazuje kot tiste, ki so odgovorne zanj, češ, da so si krive same (ker so bile tako oblečene, ker so hodile zunaj ponoči, ker so uživale alkohol itd). Namesto zaščite so tako podvržene prevpraševanju in se morajo v že tako občutljivem stanju zagovarjati, s tem pa se pozornost in krivda preusmerita stran od napadalcev. Kemal tako sporoča vsem, od kogar je dobil_a tovrstne namige in vprašanja – tudi LGBTI-osebam, aktivistkam_om in vsem preostalim – da  jih ne želi ob sebi: »Če si med seboj ne pomagamo, da se bi se počutile_i bolje, potem naš skupen boj nima smisla. Zavedajte se, da ste me tudi ve_i prizadele_i prav tako kot napadalci in policija.«

Na nedavne dogodke v Turčiji pa se je v sporočilu za javnost odzval tudi Visokega komisariata ZN za človekove pravice. V njem so izrazile_i zaskrbljenost nad trenutnim stanjem človekovih pravic LGTB+ oseb v Turčiji. Samo v zadnjih dveh tednih namreč v Turčiji poročajo o: plakatih, ki pozivajo k pobijanju LGBT+ oseb, homofobnem napadu na skupino gejev in omenjenem napadu na Kemal Ördek. Še posebej so zaskrbljene_i zaradi odziva policije v primeru napada na Kemal.

Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice poziva turške oblasti, da ukrepajo proti homofobnemu in transfobnemu nasilju in diskriminaciji ter zaščitijo človekove pravice LGBT+ oseb. To vključuje tudi javno obsojanje nasilja in sovražnega govora proti LGBT+ osebam  ter vključevanje in upoštevanje okoliščin spolne usmerjenosti in spolne identitete v antidiskriminacijski zakonodaji. Pozivajo tudi k sprejetju ukrepov za premagovanje diskriminatornih praks pri javnih uslužbenkah_cih, vključno s policijo in sodstvom.

Turčija je sicer vodilna država po umorih transspolnih oseb v Evropi in 9. na svetovni lestvici. Nasilje, transfobija, transmizoginija, nespoštovanje in nelegimitiranje drug drugega je v porastu, ljudje doživljajo stiske, bolečine in umirajo. Konec nasilju, svoboda vsem (transspolnim) osebam! Kemal Ördek pa pošiljamo mnogo moči in solidarnosti. Spodaj je tudi povezava, kjer lahko izrazite svojo podporo Kemal.

Vir:
Tags from the story
Written By
More from Ana Grm

Protirasistična fronta brez meja: Begunke_ci dobrodošle_i

V Evropi poteka vojna proti begunkam_cem. Ukrepi številnih evropskih držav so zaskrbljujoči...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja