Ljubljana je (seveda) najlepše mesto na svetu
Malce prej kot ponavadi – v začetku junija – se je v Ljubljani odvila enajsta Parada ponosa. Če so organizatorji parado prestavili na začetek julija, češ da so na koncu junija že vsi na morju, počitnice bržkone ne bodo pravi razlog za pregovorno majhno obiskanost ljubljanske Parade. Standardnih od dvestopetdeset do tristo posameznic in posameznikov se je sprehodilo od Metelkove do Cafeja Open mimo polne ljubljanske tržnice, kjer sta dve teti veselo vzklikali »fuj!« in »nagravžno!«, nekaj drugih tet in stricev pa je parado pozdravilo z navdušenim ploskanjem.
Sporočilo letošnje parade je bilo preprosto in jasno: še vedno čakamo. Na politiko, seveda. Da bo končno sprejela zakonodajo in odpravila drugorazredni status lgbt-oseb v Sloveniji. Zaradi tega letos na Parado ponosa, kot je pojasnila predsednica Društva Parada ponosa Petra Salaj, niso bili vabljeni politiki. No, dva sta pred Cafe Open vendarle prišla in podprla protestnike: dr. Slavko Ziherl (LDS) in zdaj-ne-več ministrica Majda Širca (Zares). Paradnike je pozdravil tudi župan Zoran Janković, ki je že vsa leta njen častni pokrovitelj in vsa leta zanjo pripravlja svoj Ljubljana-je-najlepše-mesto govor. Letos je temu dodal še odlično idejo: predlagal je, da naslednje leto parado ponosa organiziramo na enem od mostov v Ljubljani in tako simbolno povežemo levo in desno stran. »Mogoče celo na Tromostovju, na eni strani je cerkev, na drugi strani je posvetna oblast – mestna hiša,« je dejal župan.
V imenu lgbt-skupnosti je govorila Urška Sterle iz Društva Škuc-LL, ki je poudarila, da že 27 let čakamo na ureditev ustrezne zakonodaje na področju istospolnih partnerstev in družin in da živimo v državi, kjer se politične točke nabirajo na hrbtih najranljivejših skupin v družbi. Svoj govor je zaokrožila s sporočilom gejevski in lezbični skupnosti: »Nikoli ne smemo postati apatične žrtve. Nikoli ne bomo prevzeli mentalitete žrtve, dokler se bomo zavedali, da je to tukaj naš prostor, da so to naše knjige, naši arhivi, naša zgodovina, naša kultura, in da smo jih gradili, pisali in ustvarjali sedemindvajset let.«
Program letošnje parade sta s humornim varietejskim programom povezovala Danijel Malalan in Meta Erženičnik, glavna atrakcija pa je bil italijanski gejevski umetnik Antonio Parisi (aka Jotassassina), ki so ga pred tedni pretepli homofobi na železniški postaji v Ljubljani. Parisi je želel nastopiti na letošnji paradi v Ljubljani, ker meni, da nasilje nikoli ne more zmagati. In res ni: tokrat organizatorji parade niso poročali o (večernih in nočnih) homofobičnih napadih na udeleženke in udeležence. Cafeju Open pa so bedni ponosni Slovenceljni v paradnem tednu, kakopak, servirali svojo letno dozo marmornatih kock …
