Dejstva so znana. Včeraj je, po ocenah policije, okrog 450 ljudi sestavljajo povorko druge parade ponosa v Splitu. Dobro načrtovana in profesionalno izpeljana policijska akcija ter 900 policistk in policistov je poskrbelo, da je parada potekala mirno, brez ranjenih in brez poškodovanja lastnine. Pred, med in po paradi je bilo kljub temu, zaradi kršenja javnega reda in miru, pridržanih 73 oseb.
Skoraj istočasno so na Reki organizirali ad hoc podporno povorko, ki se jo je udeležilo okrog 300 oseb. Policijsko varovanje reških podpornih paradnikov in paradnic je bilo občutno manjše. Ob prihodu na Korzo so jih prebivalke in prebivalci Reke ter turisti in turistke pričakali z bučnim aplavzom. Podporno akcijo »March for Split/Reka verjame v lepoto raznolikosti« je z izjavo prek spletnega družabnega omrežja podprl tudi reški župan Vojko Obersnel. Zaradi jadranja na fregati Fiumanki se je ni mogel udeležiti.
Nasprotno je ravnal župan Splita Željko Kerum, ki je po paradi za medije povedal, da je vesel, da na paradi ni bilo incidentov. Po njegovem so Splitčanke in Splitčani poslušali priporočilo o ignoriranju parade. Organizatorkam in organizatorjem je pri tem očital, da so po nepotrebnem trošili denar za varovanje. Zaključil pa je z besedami, da prebivalke in prebivalce Splita parada ne zanima, da je ne želijo v svojem mestu in da v Splitu ni dobrodošla.
Deloma ima Kerum prav; splitska riva je bila ob našem prihodu skoraj prazna. V vročem popoldnevu je na terasah kavarnic sedelo le malo ljudi. Nekateri so le nemo gledali pisano skupino ljudi, drugi so ploskali in mahali od navdušenja, tretji so stegovali sredince, iz ustnic pa si jim lahko bral sočne južnoslovanske kletvice. Pošiljanje poljubčkov jih je, na moje pričakovanje (ja, v svoji sovražnosti so dolgočasno predvidljivi), le še bolj podžgala.
Pred Splitsko banko smo obkroženi s policistkami in policisti v polni bojni opremi, dvema vrstama železne ograje, vmesno prazno tamponsko cono, preletavajočim policijskim helikopterjem in zasidrano policijsko ladjo poslušali številne govore in uživali v domiselnih in kritičnih glasbenih nastopih.
Mirjana Kučer, koordinatorica društva Domine, ki je soorganiziralo parado, je v svojem nagovoru izpostavila pravico, da smo tisto, kar smo, da vdihavamo življenje s polnimi pljuči, še polnejšim srcem in, če nam bo sreča naklonjena, tudi s polnim želodcem. »Pot do prepoznavanja in spoštovanja pravic je dolga in ni lahka. Zato dilema, ali je Split pride potreben ali ne, ne obstaja. Parada je prav tu, kjer mora biti,« je dodala. Velik aplavz so požele njene naslednje besede: »Mi seveda smo manjšina in živeti življenje manjšine je pogumno.«
Sanja Juras iz lezbične organizacije Kontra, ki je soorganizirala parado, je prav tako poudarila pomembnost parade ponosa v Splitu: »Ko smo organizirali prvi pride v Zagrebu, so nam vsi govorili, da je prezgodaj, družba ni pripravljena, ni še čas za zahtevo spoštovanja človekovih pravic LGBT oseb. Mi smo danes pokazali, da to je čas za debato o tej temi v Zagrebu, Splitu in celi Hrvaški. Ne bomo nehali z organiziranjem parad, vse dokler ne dosežemo uresničevanja naših osnovnih človekovih pravic.«
Dotaknila se je tudi letošnje teme splitske parade: »Tema letošnjega Split pridea je enaka temi lanskoletnega. Naša osnovna tema, naša osnovna zahteva je sprememba družinskega zakona. Zahtevamo enake pravice za svoje družine.« Pri tem je poudarila, da se mora sprememba zgoditi zdaj, ne čez deset let, ko bosta konservativnejši del prebivalstva in katoliška cerkev mogoče pripravljena sprejeti lezbične in gejevske družine. Na koncu je izrazila upanje po ustanovitvi prve LGBT organizacije za človekove pravice v Splitu in nas povabila na Split pride 2013.
Med številnimi govornicami in govorci je bila tudi Nina Hudej, predsednica Društva Parada ponosa. V govoru je izpostavila temo letošnje ljubljanske parade ponosa »Naprej v srednji vek!« in pregovorno slovensko zavist: »Zdi se mi, ko takole stojim pred vami, da ja prav Hrvaška tista, ki lahko Slovenijo povleče iz srednjega veka. Vem, da to zveni komično, saj na ljubljanski paradi ne potrebujemo 900 policistov. Ampak vseeno … Kot morda veste, slovenski pregovor pravi: Da bi sosedu le crknila krava. Mali Janez je zadovoljen le, če je boljši in naprednejši od soseda. Zato upamo, da nas bo vaša država prisilila v še večje spoštovanje človekovih pravic. Noben Janez, ki da kaj nase, namreč ne bo dovolil, da so Hrvati naprednejši.«
Kljub vročini in sopari smo bili v mavričnem balončku, kjer smo lahko od daleč opazovali peščico fašistov in fašistk, dobro razpoloženi. Še boljšo voljo pa nas je spravil lezbični pevski zbor Lezbor, ki je domiselno predelal nekatere pesmi hrvaškega fašističnega pevca Marka Perkovića – Thompsona.
Kmalu po četrti se je program na rivi končal. Tisti, ki manifestacije niso zapustili že prej, smo bili povabljeni na okrepčilo v prostore feminističnega društva Domine. Potem pa so nas policisti razvozili na želene lokacije – našo skupinico na parkirišče pred zgradbo policijske uprave, kjer smo parkirali avto in se po hitrem postopku odpeljali iz tega sicer čudovitega mediteranskega mesta.
Pa še to. Če boste dopustovali v Splitu, vam svetujem, da ne kupujete sladoleda in drugih slaščic v slaščičarni Slastice Bobis na Marmontovi (streljaj od rive). Tamkajšnja uslužbenka je paradnikom in paradnicam kazala oba sredinca in jezik. Menim, da od ljudi, ki se na delovnem mestu ne znajo obnašati profesionalno oz. zaposlujejo tak kader, ne morete pričakovati storitve, ki bo zadovoljila vaše povpraševanje.
