MEDIAŠIT
Avtor ustvarja. Prevajalec prevaja. Karseda natančno poizkuša preliti izvirnik v drug jezik, pri tem pa obdržati vse njegove lastnosti, od pomena do konotacije. Nekatere prevajalce pa občasno zanese in prelevijo se v avtorje. Pa ne samo v razvpitem primeru Harryja Potterja. Prevajanje na področju GLBTIQ in drugih manjšinskih skupin je še toliko bolj specifično in občutljivo, ne le zaradi splošnega nepoznavanja besedišča, temveč tudi zaradi možnosti, da se v prevodu pojavijo prevajalčevi predsodki.
Zanimiv primer sega v leto 1937, ko je na Slovenskem izšel prevod razprave esejista Vana Oertringena, ki je v originalu nosil naslov Nagnjenje k lastnemu spolu. Nekemu S.K., prevajalcu/ki eseja, pa se je očitno zdelo pomembno izpostaviti lastno videnje homoseksualnosti in prevod je bil posledično objavljen kot Protinaravna čud. Sedem desetletij kasneje se stanje, vsaj v nekaterih primerih, ni bistveno spremenilo. Televizija Slovenija je avgusta 2004 predvajala dokumentarno oddajo o homoseksualnih živalih, v kateri si je prevajalec »…but the other sheep…« razlagal kot »…vendar pa normalne ovce…«, v dokumentarnem filmu o Amsterdamu (prav tako na TVS) pa je Gay Pride Parade postala kar »parada homičev«. Register nekaterim prevajalcem očitno povzroča precej težav.
S poplavo gejevskih in lezbičnih filmov ter nadaljevank je v preteklih letih vse bolj viden tudi problem nepoznavanja GLBTIQ besedišča, čeprav se stanje v zadnjem času počasi izboljšuje. Prevajalci se vse pogosteje obračajo na nas z vprašanji, včasih pa nas presenetijo tudi s svojimi (bolj ali manj posrečenimi) domislicami. V to jih pogosto prisili pomanjkanje časa in predvsem specifičnih izrazov v slovenščini. Vsak prevajalec pa ima seveda svoj pristop k prevajanju besed, ki nimajo slovenske prevodne ustreznice; nekateri se odločijo za opisen prevod, spet drugi izumijo kar svojo besedo – tako smo fag hag videli že kot »pedroljubko« in »pedrolovko«, pa tudi kot »prijateljico gejev« in »peder mamo«. Dilema lahko nastopi tudi takrat, ko prevajalec pozna slovensko GLBTIQ ustreznico, prevaja pa nekaj, kar je namenjeno širši javnosti in predvideva, da le-ta slengovskega izraza ne bi razumela (»fag hag« kot »taška«). Tudi v tem primeru se prevajalci pogosto odločijo za opisen prevod ali lastno iznajdbo, ki je včasih lahko domiselna, včasih pa povsem zgrešena. »I’m here, I’m queer, I’m gonna get some beer« so v Moških zadevah na TVS relativno solidno prevedli kot »Tukaj sem, peder sem, pivo pijem«, medtem ko smo na Kanalu A v humoristični nanizanki Raymonda imajo vsi radi lahko podobno frazo videli prevedeno kot »pedi v zasedi«. Prav ta nanizanka nam je postregla tudi z zanimivim izrazom »sadna šema« (izraz naj bi se kot besedna igra nanašal na geje in na prodajalce sadja), ki ga je prevajalec ponudil kot slovensko verzijo besede »fruitcake«.
To je le nekaj izmed številnih problematičnih, čeprav ne vedno namerno žaljivih ali nenatančnih prevodov, ki smo jih v zadnjih nekaj letih lahko opazili na televizijskih ekranih. Napake se sicer pojavljajo tudi v književnih in drugih prevodih, vendar so ponavadi manj izpostavljene kot tiste v medijih in predvsem na televiziji. Prevajalsko delo seveda ni lahko in vsakdo izmed nas je med prevajanjem že kdaj udarjal z glavo ob mizo. Dobesedno. Kljub temu pa kakšen telefonski klic nikoli ni odveč. Da o obzirnosti in politični korektnosti sploh ne izgubljamo besed.
