NOVICE OD TAM
Premiki
Na seznam držav in mest, ki omogočajo istospolne poroke, tokrat z veseljem uvrščamo še nekaj novink. Zakonodajo, ki ureja to področje, so namreč sprejele mestne oblasti mehiške prestolnice Ciudad de Mexico ter argentinskega Buenos Airesa, v obeh primerih pa je istospolnim parom poleg poroke dovoljena tudi posvojitev otrok.
V Avstriji je parlament potrdili zakon o registriranem partnerstvu za istospolne pare, ki močno zaudarja po podobni ureditvi pri njihovih južnih sosedih (zakon ne vključuje pravice do posvojitve in umetne oploditve, registracija pa tudi ne bo potekala v poročnih dvoranah).Do zaključka redakcije je sedem ameriških zveznih držav izglasovalo zakon o porokah istospolnih parov (državi Kalifornija in Maine sta zakon kasneje razveljavili na referendumu), New Jersey pa je na dobri poti, da postane osma, saj je senatni odbor države glasoval v podporo zakona. Podpornikom se je pridružil tudi znani pevec Bruce Springsteen.
Nemško ustavno sodišče pa je odločilo, da je pokojninska shema neustavna, ker poročenim heteroseksualnim parom podeljuje pravico do vdovske pokojnine, medtem ko registrirani istospolni pari te pravice do sedaj niso imeli. Sodišče je ob tem poudarilo, da posebna zaščita poroke in družine v nemški ustavi ne pomeni, da registrirani partnerji ne bi smeli imeti pravice do vdovske pokojnine. Slovenija, glej in se uči.
Pakistansko ustavno sodišče je odločilo, da mora vlada uradno priznati “tretji spol”, ki ga predstavljajo transspolne in transseksualne osebe, t.i. hidžre, uredili pa naj bi tudi njihove pravice na področju dedovanja.
Švedska luteranska cerkev je omogočila cerkvene poroke istospolnim parom, kmalu nato pa dobila tudi prvo lezbično škofinjo, 55-letno Evo Brunne, ki skupaj s svojo partnerko, prav tako duhovnico, živi v istospolni družini skupaj s triletnim sinom.
V Parizu je 12. decembra potekal tako imenovani »kiss-in«, množično poljubljanje gejevskih in lezbičnih parov kot protest proti homofobiji. Tovrstno akcijo so udeleženke in udeleženci Parade ponosa 2008 uprizorili tudi pred parlamentom v Ljubljani.
Odmiki
Evropska komisija je predstavila rezultate javnomnenjske raziskave Eurobarometer o diskriminaciji v Evropski uniji v letu 2009, ki je bila opravljena na vzorcu 26.756 ljudi iz 30-ih držav. 16 % vprašanih je poročalo, da so bili v letošnjem letu diskriminirani, od tega en odstotek zaradi spolne usmerjenosti. Med geji in lezbijkami (N=255) je 23 % vprašanih poročalo o izkušnji diskriminacije, kar je velik porast v primerjavi z letom 2008, ko je o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti poročalo 12 % gejev in lezbijk, vključenih v raziskavo.
Na pobudo ugandskega parlamentarca Davida Bahatija, ki ima homoseksualnost za »naučeno vedenje«, bodo v tej državi odločali o zakonu, ki med drugim predvideva smrtno kazen za homoseksualnost, posebne kazni za vse, ki bodo vedeli za posameznikovo homoseksualnost, pa je ne bodo prijavili, hkrati pa prepoveduje tudi pisno ali ustno podpiranje homoseksualnosti in nasploh govorjenje o njej. Z zakonom naj bi preprečili »novačenje v homoseksualnost«. Podobni predlogi zakonov čakajo na potrditev še v nekaterih afriških državah, ponekod pa so jih že sprejeli. V Sudanu je za homoseksualnost že predpisana smrtna kazen, podoben zakon bo v kratkem začel veljati v Nigeriji, h kriminalizaciji homoseksualnosti pa se nagibata tudi Mali in Egipt.
Novi predsednik Združenih narodov Libijec Ali Abdussalam Treki je na zasedanju generalne skupščine ZN odgovarjal na novinarska vprašanja in med drugim zatrdil, da homoseksualnost »ni sprejemljiva«. Novinarsko vprašanje se je navezovalo na lanskoletno zagato okrog resolucije, ki sta jo predlagali Nizozemska in Francija in ki je članicam Združenih narodov narekovala dekriminalizacijo homoseksualnosti. Treki je dejal, da je to vprašanje »zelo občutljivo« in da »kot musliman tega ne podpira. Tega ne sprejema večina držav. Tega nikakor ne podpiram. Ni sprejemljivo ne za našo tradicijo, ne za našo vero. Obstajajo države, ki dovoljujejo homoseksualnost in menijo, da je to demokratično, sam pa mislim, da ne gre za to.« Za kaj pa potem gre, gospod Treki?
Britanski The Observer je objavil grozljivo zgodbo o tem, kako militantne skupine v Iraku zlorabljalo internet za vzpostavitev stikov z geji, ki jih nato ubijejo. Pripadniki skupin po več ur na dan obiskujejo gejevske klepetalnice in tako spoznavajo potencialne žrtve. Ena izmed militantnih skupin naj bi zgolj letos ubila 130 homoseksualcev, od leta 2004 pa naj bi bilo takih žrtev 680, med njimi tudi sedem žensk. »Irak je za geje postal najbolj grozljiv prostor na zemlji,« pravi Ali Hali, vodja iraške glbt-organizacije, ki ima svoje prostore v Londonu. Geje ubijajo na karseda grozljiv način. Azhar al-Saeed, mati enega od ubitih fantov, pripoveduje: »Ni sledil islamski doktrini, a bil je dober sin. Tri dni potem, ko so ga ugrabili, sem na vratih našla pritrjeno sporočilo, prelito s krvjo. Pisalo je, da je to očiščena kri mojega sina in kje je njegovo telo. Ko smo našli telo, je bilo na njem moč videti znake mučenja. Anus je bil napolnjen z lepilom, genitalije pa so mu odrezali. To podobo bom v sebi nosila, dokler bom živa.« Brez komentarja.
