Končno tudi New York
»Celebrate good times, come on!« Tako je v newyorškem lgbt-baru Stonewall Inn odmevala znamenita uspešnica zasedbe Cool and The Gang ob navdušenih vzklikih, objemih in sem in tja kakšni solzi vseh, ki so praznovali zgodovinsko odločitev newyorškega senata, ki je konec junija s 33-imi glasovi za in 29-imi proti potrdil zakon, ki istospolnim parom omogoča poroke z istimi pravicami in obveznostmi kot veljajo za heteroseksualne pare. Senat je o takem predlogu odločal že trikrat – in ga trikrat zavrnil. V četrto je bil zakon potrjen in to navkljub temu, da imajo republikanci večino v senatu. Pomembno vlogo pri tem je odigral sprejeti amandma, ki verskim organizacijam omogoča, da ne sklepajo cerkvenih istospolnih porok.
New York je postal šesta ameriška zvezna država, kjer so dovoljene istospolne poroke. Župan New Yorka Michael R. Bloomberg je odločitev senata označil za »zgodovinsko zmago enakopravnosti in svobode.«
Na Irskem gejevski predsednik?
David Norris, najvidnejši razkriti gej v irski politiki, je najprej predčasno zaključil s kampanjo za predsednika države zaradi škandala iz leta 1997. Senator Norris je takrat poskušal doseči pomilostitev za bivšega partnerja, ki je bil v Izraelu obtožen posilstva petnajstletnika. Politik je dejal, da ne obžaluje, da je poskušal pomagati prijatelju, žal pa mu je, če je s tem dajal vtis, da njegovo dejanje (posilstvo) kakorkoli podpira ali zagovarja. Vendar pa je Norris septembra ponovno vstopil v predsedniško bitko in velja za enega od favoritov na novembrskih volitvah. Sodeč po raziskavi radijske postaje Newstalk, bi ga kljub škandalu še vedno podprlo 53% volivcev. Norris bi tako postal prvi odkriti gej na predsedniškem položaju kjerkoli na svetu, njegova popularnost na konservativnem Irskem pa je še toliko bolj presenetljiva, ker je protestant angleškega porekla, radikalen liberalec, zagovornik legalizacije mehkih drog in velik kritik papeža.
Posredovanje policistov ob papeževem obisku
Do papeža so bili kritični tudi španski davkoplačevalci, saj jih je njegov obisk avgusta letos stal več kot 50 milijonov evrov, zaradi česar so mnogi protestirali na ulicah. Protestnikom so se z akcijo poljubljanja želeli pridružiti tudi istospolno usmerjeni, kot so to že storili pred letom dni v Barceloni v znak protesta proti katoliškemu nasprotovanju pravicam homoseksualcev. Tokrat jim je načrte prekrižala policija, ki jih je ustavila uro pred načrtovanim dogodkom in jim preprečila dostop do Calle Serrano, po kateri se je nato pripeljal papež v svojem papamobilu. Papež tokrat (morda tudi na svojo žalost, kdo bi vedel) torej ni videl gejevskih in lezbičnih parov med poljubljanjem, so jih pa zato imeli priložnost opazovati policisti, saj so aktivisti svojo akcijo nato izvedli kar pred njimi. Kaj vse bi lahko Španija s tem zneskom naredila je zdaj zgolj hipotetično vprašanje, vsekakor pa bi bilo denar bolj smiselno porabiti v kakšne bolj »krščanske« namene, kot pa je obisk verskega poglavarja.
Duhovniška afera
Dva moška z juga Italije sta preko spletnih omrežij spoznavala in izsiljevala gejevske duhovnike. Takšnih dušnih pastirjev naj bi bilo kar sto, od nekaterih pa sta zahtevala tudi do 10.000 evrov v zameno za molk o njihovih virtualnih in tudi dejanskih spolnih aktivnostih. Moška sta trenutno v hišnem priporu, policisti pa so pri preiskavi njunega doma našli kontaktne podatke številnih duhovnikov, kot tudi video posnetke spolnih odnosov in druge zgovorne dokumente o dogajanju med duhovniki in osumljencema. Po njunih besedah so se ponudbe za seks kar vsipale in kmalu sta bila prisiljena »delati selekcijo«, pri čemer naj bi marsikateri sveti mož v zameno za intimne trenutke na lastno pobudo plačeval alkohol, marihuano in kondome. Eden izmed njih naj bi nepridipravoma izročil kar 7000 evrov v cerkvi zbranega denarja. Tudi sicer naj bi v Italiji obstajala internetna združenja, preko katerih duhovniki iščejo posvetne užitke z moškimi. Katoliška cerkev je torej daleč od tega, da bi bila brez greha, kamne pa, glej jih no, vseeno mečejo.
Umrl zadnji rožnati trikotnik
V Berlinu je avgusta umrl (po znanih podatkih) zadnji preživeli taboriščnik, ki so ga nacisti zaprli zaradi homoseksualnosti. Rudolf Brazda je dočakal častitljivih 98 let, med avgustom 1942 in ameriško osvoboditvijo leta 1945 pa je bil interniran v koncentracijskem taborišču Buchenwald. Nacisti so homoseksualnost obravnavali kot grožnjo nemškemu narodu, zato so kot kriminalce obsodili okrog 50.000 homoseksualcev, med katerimi jih je bilo med 10.000 in 15.000 poslanih v koncentracijska taborišča. Le malo jih je preživelo. Brazda je imel že pred vojno težave z oblastjo zaradi svoje spolne usmerjenosti, letos pa so ga počastili z redom viteza nemške legije časti. Berlinski župan Klaus Wowereit, ki je tudi sam gej, je izrazil obžalovanje ob njegovi smrti in spomnil na pomembnost ohranjanja spomina na vse žrtve nacizma.
Na jugu nič novega
V afriških državah se diskriminacija, kriminalizacija in preganjanje homoseksualnosti nadaljujejo. V Kamerunu naj bi oblasti redno zapirale geje z različnimi utemeljitvami, od prostitucije do spolnih odnosov na javnem mestu ali nošenja ženskih oblačil. Zaporniki nimajo dostopa niti do osnovnih medicinskih storitev in zdravil, njihove družine pa se jim večinoma odrečejo in z njimi ne želijo imeti opravka. Eden izmed zapornikov je bil na primer obsojen na 36 mesecev na podlagi sporočila sms, s katerim je nekemu moškemu izpovedal svojo ljubezen. Amnesty International se ukvarja z individualnimi primeri in z mednarodnimi kampanjami zahteva izpustitev moških, ki so zaradi svoje spolne usmerjenosti prisiljeni živeti v nehumanih pogojih. Medtem se v Ugandi nadaljuje sprejemanje zakona, ki kot kazen za homoseksualnost predvideva smrtno kazen. Zakon zaradi tehničnih razlogov ni bil sprejet v prejšnjem sklicu parlamenta, tokrat pa so poslanci očitno odločeni, da ga sprejmejo po hitrem postopku. Med njimi so tudi takšni kot Otto Odonga (na sliki), ki je znan po izjavi, da bi ubil svojega sina, če bi bil ta gej.
Tri vojaške
Ameriški predsednik Obama je tudi uradno potrdil, da je ameriška vojska pripravljena na odpravo zloglasne doktrine Don’t ask, don’t tell, zaradi katere razkriti geji, lezbijke in tudi biseksualci niso smeli služiti v vojski. Iz Pentagona so sporočili, da so v pričakovanju sprememb na kratko izobraževanje (s predstavitvijo v programu Powerpoint in obravnavo odzivov na hipotetične situacije!) poslali skoraj 2 milijona pripadnikov vojske. »Od 20. septembra naprej se našim vojakom ne bo več treba skrivati, da bi služili domovini,« je izjavil Obama. Pentagon bo po poročanju medijev v naslednjih mesecih tudi poskušal »zaobiti« nekatere zakone, ki prepovedujejo dodelitev določenih pravic (npr. v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem, dedovanjem in prebivališčem) istospolnim parom v ameriški vojski.
Med tistimi, ki gejem in lezbijkam v vojski nasprotujejo, pa niso le tisti s politične desnice. Marsikomu se zdi že sama ideja vojske in vojn dovolj grozljiva, da ne vidi nobene potrebe po tem, da bi v pobijanju in zavojevanju tujih držav sodelovali tudi geji in lezbijke. Takšnega mnenja so bili tudi člani mirovniške organizacije Ofog, ki so »napadli« vojake in vojakinje, sodelujoče na stockholmski paradi ponosa. Antimilitaristi so hodili za vojaki in nad njimi držali plakate z napisi, kot na primer »Moja služba ubija«, »Pri ubijanju ljudi sem prav tako dober ko heteroseksualni vojaki« in »Tukaj branim lastne človekove pravice, moja služba pa je njihovo kršenje«. Ofog so na svoji spletni strani zapisali, da so želeli izraziti nestrinjanje s prisotnostjo pripadnikov oboroženih sil na paradi, saj vojne še povečujejo trpljenje LGBT in drugih manjšin. Vojaki nad dogodkom niso bili navdušeni in razmišljajo o tožbi.
Zato pa so se bolje imeli vojaki v Amsterdamu, ki so se kar devet dni trajajočih paradnih aktivnosti prvič udeležili uradno in v uniformah. Tokrat je imelo namreč med 80 čolni, ki so med parado pluli po amsterdamskih kanalih, svojega tudi obrambno ministrstvo.
Transseksualci tokrat v središču
Američan Thomas Beatie, ki je bolje poznan kot »noseči moški«, je imel otvoritveni govor na letošnji paradi ponosa v Stockholmu. Beatie je na Švedskem govoril o svoji izkušnji transseksualca, ki je pred zakonom obravnavan kot moški, vendar je donosil in rodil tri otroke. Po operaciji, s katero je leta 2002 zamenjal spol, je namreč ohranil ženske reproduktivne organe, saj je bila njegova žena Nancy neplodna. Organizatorji so Beatieja povabili v upanju, da jim bo pomagal osredotočiti pozornost na pomembna vprašanja pravic transseksualcev. Transseksualci in njihovi partnerji na Švedskem ne morejo posvojiti otrok, po operacijski spremembi spola pa morajo obvezno na sterilizacijo, zato otrok sami ne morejo imeti. Po besedah organizatorjev je prišel čas, da transseksualci stopijo iz ozadja, saj tisti T ni le za okras, temveč gre za enakovredne pripadnike gibanja LGBT, ki si prav tako zaslužijo enakopravnost. Beatijev govor si lahko ogledate na Youtube (ključne besede: Thomas Beatie Stockholm Pride 2011).
Madžari aretirali Avstrijce
Policija je po letošnji paradi ponosa v Budimpešti za dve uri pridržala okrog 50 sodelujočih Avstrijcev, dva pa sta bila aretirana in pridržana čez noč. Ko so se udeleženci parade vračali proti avtobusu, jih je fizično napadlo okrog 15 ljudi, po pričevanjih verjetno neonacistov. Napadeni so zbežali v avtobus, napadalci pa so policistom, ki naj bi bili ves čas prisotni, povedali, da naj bi jih pravzaprav napadli Avstrijci. Policisti so nato zvlekli vseh 50 iz avtobusa, jim pobrali potne liste in jih postrojili pred neonaciste, ki so nato »identificirali napadalce«, v resnici pa naj bi izbrali dva naključna fanta, ki ju je policija tudi aretirala. Vsi pridržani so se nato varno vrnili na Dunaj, pri Homosexuelle Initiative Wien pa so nad ravnanjem policistov ogorčeni in pričakujejo, da bodo incidentu sledili diplomatski protesti.
