Mineva dve leti, odkar je bila na 35-letno zaporno kazen obsojena Chelsea Manning, transspolna ženska, ki je spletni strani Wikileaks posredovala več kot 700.000 vladnih dokumentov, videov in drugih vsebin, ki pričajo o delovanju vojske ZDA v Afganistanu, Iraku in potencialnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic.
Manning je pred samo obsodbo skoraj štiri leta preživela v zaporu, kjer so bile razmere po besedah poročevalcev Združenih narodov nevzdržne, saj je bila 23 ur na dan zaprta v celici brez okna. Med sojenjem leta 2013 ji sploh niso dovolili, da predstavi dokaze, da je delovala v javnem interesu. Šele na drugi stopnji izrekanja sodbe je lahko podala motive za svoje dejanje. Dejala je, da je z razkritjem podatkov želela spodbuditi razpravo in povečati osveščenost ljudi o vojni v Iraku in Afganistanu. Kar so oblasti interpretirale kot pomoč sovražniku, saj je bila med drugim obsojena tudi zaradi tega.
Njena 35-letna zaporna kazen kaže, da vlada ZDA ne trpi žvižgačev, saj so obsodbe vojakov in vojakinj, ki so posiljevali, ubijali in zagrešili številna vojna hudodelstva, neprimerno krajše. Ob tem je nezaslišano, da so tisti, ki jih je Manning izpostavila z razkritjem podatkov in ki so domnevno krivi tudi za možno kršenje človekovih pravic, še vedno nekaznovani.
Ob obletnici obsodbe je Maning doživela nov udarec represije oblasti ZDA. Zaradi posedovanja neodobrenih bralnih materialov, kot so to uradno formulirali, je bila obsojena na 21 dni osamitve, kar pomeni, da ji bo onemogočen dostop do telovadnice, knjižnice in zunanjih prostorov. Ti neodobreni materialni pa naj bi bili: spomini Malale Yousafzai Jaz sem Malala, roman A Safe Girl to Love, izvod LGBT* revije Out in številka Vanity Fair s Caitlyn Jenner. Vse skupaj je še bolj absurdno, ker obsodba na 21-dnevno osamitev temelji tudi na tem, da je zlorabila zdravilo, saj je posedovala zobno pasto, ki ji je potekel rok trajanja.
Manning je pripomogla k temu, da je je svetovna javnost izvedela, kaj počnejo oblasti ZDA, kako kršijo človekove pravice, in zato je nedopustno, da je obsojena ravno zaradi tega, ker je želela narediti svet bolj odprt in svoboden prostor.
