Četrt stoletja bojev

OBLETNICA

Ob 25. obletnici homo gibanja je v banketni dvorani Mestne hiše v Ljubljani potekala slavnostna okrogla miza. Čeprav je mag. Mateja Demšič, ki je v imenu mesta pozdravila sodelujoče, ugotovila, da je »ignoranca v tej državi še vedno tako zelo neznosna, da se včasih zdi, da se v četrt stoletja skorajda nič ni spremenilo,« je bila sprememba, vsaj na simbolnem nivoju, očitna. Okrogla miza, ki jo je vodil Brane Mozetič, je namreč potekala v slavnostni dvorani mesta, ki je pred petnajstimi leti preprečilo praznovanje desete obletnice glbt-gibanja na Ljubljanskem gradu. Namesto dolgočasnega poročila vam ponujamo nekaj besednih iskric z razprave, k temu pa kot uredništvo dodajamo seznam želja in nalog za naslednjih petindvajset let.

glavna

Foto: Mojca Pišek

nevenNeven Korda, soustanovitelj alternativne video produkcije FV video in član skupine Borghesia.

O novih družbenih gibanjih

dejstvo je, da so se v osemdesetih iztekli alternativni boji dvajsetega stoletja. Dejstvo je, da zaradi novih družbenih gibanj, kjer je pomembno vlogo igral tudi Magnus, danes živimo bolj svobodno.

O gejevskem disku

spomnim se, da je bila zima leta 1983 zelo seksualna. Kar se je dogajalo v Šiški, je bil bum različnih praks v živo, na plesišču v FV, po vseh teh kotih. Ob prvem javnem večeru, ko se je disko tudi imenoval gejevski disko, so te seksualne prakse šle tako čez rob, da so se nosilci gejevskega gibanja povlekli nazaj in so bili proti temu, češ, zdaj smo si nekaj pridobili, kar bi lahko z javnim razkazovanjem vseh vrst praks uničili.

 

zadnikarMiha Zadnikar, odgovoren za »Gay strani« v reviji Teleks

O Teletekstu

teleks je že izhajal v času, ko alternativne prakse preprede nacionalizem. Konec osemdesetih smo že vedeli, da bo ta revija propadla, zato sem materializiral tisti slavni izrek Iztoka Sakside: če že tonemo, tovariši, tonimo s plapolajočimi zastavami. Vzpostaviti gejevske strani je bilo zame nekaj povsem samoumevnega. Na hodnikih se je takrat govorilo, kaj se gremo s to revijo, in da ni čudno, da bomo propadli. In da je treba verjetno s propadom te revije tudi nas še kam zabrisati. Rastko Močnik je propad Teleksa takrat označil kot prvo sodelovanje stare in nove oblasti.

O medijski cenzuri

Spomnim se svoje poletne prakse leta 1984 na Delu – prevajal sem »zanimivosti iz sveta« in spomnim se stroge cenzure vseh novic v zvezi z aidsom. Takrat nismo smeli nič objavljati. Potem pa je leta 1985 s Sobotno prilogo prišlo do buma te teme.

O Amerikancu

Meni je bil Amerikanec všeč prav zaradi mešanja. Tam ni šlo samo za mešanje hetero in homo publike, ampak so se ljudje mešali tudi glede na umetniške prakse. Danes je to nepredstavljivo. Mora se zgoditi pogreb kakšne kulturne osebnosti, da se zberejo tako različni ljudje.

 

sukicNataša Sukič, soustanoviteljica Škuc-LL

O kulturi in politiki

Takrat so nova družbena gibanja premikala stvari. Delali smo preskoke čez desetletja. To, kar se je na zahodu razvijalo nekaj deset let, smo mi preskočili v nekaj letih. Takrat je bila kultura povezovalni moment, ampak festival Magnus razumem tudi kot zelo močan politični dogodek. To so bili zelo radikalni premiki in pomembna politična sporočila, čeprav je bil medije tega kultura.

O homo porokah

Rada bi razbila predsodek glede Škuc LL. Mi nismo poenotena in uniformirana ekipa, ki misli z enimi možgani in tudi znotraj imamo zelo velike polemike. Ravno na točki homo porok je bilo tako.

O staranju

Mene vse bolj duši generacijska vrzel. Pa ne zato, ker ste vi tako mladi, ampak zato, ker bi res rada videla več svoje generacije. Zato moram na »gnili Zahod«, da se pogovorim s tistimi, ki se še spomnijo naših daljnih časov. Vesela sem, da je mlajši generaciji uspelo dobiti množičnost na sceni, kar se z mojo generacijo nikoli ni zgodilo.

 

lobnikMiha Lobnik, soustanovitelj Legebitre

O generacijskem prepadu

Ko je bila ustanovljena Legebitra, lahko govorimo o prvem generacijskem prepadu v glbt-gibanju v Sloveniji. Dotedanje gibanje smo mladi dojemali kot elitistično. Generacijski prepad in komunkacijski šumi so odtujili del javnosti. Takrat sem starejšim aktivistom prigovarjal, da potrebujemo pogovorne skupine, kjer se bomo pogovarjali o sebi in svoji identiteti, Brane Mozetič pa mi je rekel: »Nehaj s tem težiti. Pojdi in si naredi svojo skupino.« Danes bi se mu rad zahvalil za to napotilo. Tako je, tudi zaradi mednarodnih impulzov, nastala mladinska skupina. Šele pozneje smo dobili zaupanje starejše generacije. Postalo je jasno, da ne delamo proti tistemu, kar je bilo prej narejeno. Morali smo iti narazen, zato da smo potem lahko spet prišli skupaj.

O politiki in simboliki

Vedno so se mi zdeli pomembni simbolni dosežki gibanja, zato je zelo pomembno, da današnja okrogla miza poteka v tej banketni dvorani. Skrbi pa me, ali so ti dosežki samo posledica trenutne politične klime in se lahko zgodi regresija. Vprašanje je, ali lahko računamo na vključenost v prostoru, ki ne bo odvisna od trenutne politične elite.

 

blazicMitja Blažič, soustanovitelj Diha

O premiku v virtualni prostor

Na začetku novega stoletja so mesta srečevanja za geje in lezbijke postajala vedno bolj virtualna. Gibanje takrat ni ravno cvetelo – konflikti znotraj gibanja pa so bili tako ali tako prisotni že od samega začetka. Ampak to je ustvarjalen proces, ki sem mi zdi čisto zdrav. Zaznali smo, da z Magnusom in LL nimamo z našimi koncepti kaj dosti praskati, hkrati smo bili že prestari za Legebitro. Zato je iz socialne potrebe po pogovoru o homoseksualnosti tudi po 26. letu starosti nastalo društvo DIH.

O tretji poti

Če ponudbo imamo, povpraševanje pa je prestrašeno in v zanikanju, mislim, da je čas za nek nov val. Antifašistični, recimo. Za neko tretjo stvar, ki bo pometla s tem, kar gibanje in posameznike in posameznice duši. Ker imamo vso infrastrukturo, se mi ne zdi nemogoče, da se ta val ne bi pognal. Ostajam optimist, čeprav me ta stvar hkrati skrbi.

 

kuharRoman Kuhar, raziskovalec

O javnem razkritju

Vprašanje razkritja je bilo veliko vprašanje v Legebitri in Miha Lobnik je bil dolgo časa edini, ki si je upal pojavljati se v medijih. Osebna vprašanja so bila za drugo generacijo aktivistov prvenstvena in so do neke mere tudi hendikepirala gibanje. Moj javni coming out je bil leta 2001 na prvi paradi ponosa, kjer sem bil postavljen za voditelja parade samo zaradi tega, ker sem imel nekaj radijskih izkušenj. Osebno pa takrat seveda še nisem dozorel tej vlogi. Ampak vendarle se mi je – priznam, z velikim strahom – zdelo pomembneje iti preko osebnih dilem zaradi političnega cilja parade. Za današnjo generacijo pa se mi včasih zdi – in vem, da zdaj govorim v stilu ‘ko sem bil pa jaz mlad’ – da zgublja svojo političnost.

 

mozeticBrane Mozetič, dolgoletni aktivist

O stanju stvari

25 let je za nami. Kaj lahko rečemo? Danes imamo študije, knjige, filmski festival, celo vrsto organizacij, skupin, internetnih strani … ampak imam občutek, kot da obstaja neka populacija, ki na vse to glede kot na nek geto, kot na nek elitizem, ki se njih ne tiče, saj zaznavamo vedno manjše število uporabnikov vse te ponudbe. Vsaj jaz to tako zaznavam. Tudi število udeležencev parade, ki bi moralo po logiki naraščati z leti, ne narašča, ampak ali stagnira ali celo rahlo upada.

O željah za prihodnost

Ne vem, če si želim, da kakšna javna osebnost naredi razkritje. Jaz bi si po vseh teh letih želel kakšno samostojno občino v celoti. Ne ulice, občino!

 

Želje in naloge za prihodnost

pravna izenačitev raznospolnih in istospolnih porok / pravica do posvojitve za istospolne pare / pravica do oploditve z biomedicinsko pomočjo za vse ženske, tudi lezbijke / razprava o homoseksualnosti v šolah / kontinuiran boj proti homofobiji in nasilju / glbt-televizijska postaja / glbt-radijska postaja / glbt-revija, ki bo konkurenca reviji Narobe, po možnosti z zaposlenimi novinarkami in novinarji / zavzetje javnega prostora, ki ne sme pripadati zgolj heteroseksualcem / razkriti gejevski politiki v parlamentu / razkrite lezbične političarke v parlamentu / razkrite glbt-osebe v množičnih medijih / dom za glbt-ostarele / glbt-bar v vsako večjo slovensko vas / glbt-hoteli / kritično prevpraševanje diskurza o spolu in spolni usmerjenosti / raziskovanje transseksualnosti / lgbt-knjigarna / lgbt-filmoteka / mavrična trgovina z vso mogočo glbt-šaro / izzivanje heteronormativnosti / odpiranje prostora za spole in spolne izraznosti, ki gredo preko binarnosti spolne norme / definiranje slovenskega lgbtiq-slenga / več dnevov prepoznavnosti, ne samo parada / razprave o biseksualnosti / pravica do rejništva za glbt-pare / izobraževanje in osveščanje / glbt-muzej / izkoreninjenje sovražnega govora / glbt-stranka v vladi / glbt-četrt v Ljubljani / izkoreninjenje virusa HIV, da bomo spet doživeli seksualno revolucijo / izkoreninjenje ponotranjene homofobije / glbt-umetniške skupine / manj izključujočih delitev znotraj glbt-skupnosti / popolno spoštovanje človekovih pravic / de-heteronormativizacija javnih politik, šolskih kurikulumov in podobno / zmanjšanje odstotka neprijavljenih homofobičnih napadov iz 92% na 10% / izdelana sodna praksa za primere sovražnega govora, homofobije, diskriminacije in nasilja /  izdelani postopki policije za primere sovražnega govora, homofobije, diskriminacije in nasilja vključno s posebnim vodenjem primerov sovražnosti na osnovi osebnih okoliščin / roza policijska enota / okrepljeno sodelovanje s sindikati za pravice istospolno usmerjenih na področju dela / urad varuha pravic manjšin / izdelane dobre prakse za prosilce za azil na osnovi homofobije, diskriminacije in nasilja zaradi spolne usmerjenosti / dostojanstvena UDK za homoseksualne teme / večja pojavnost glbt-vsebin v medijih / izdelana ponudba lgbt-pornografije pri različnih ponudnikih / organizacija evropskih lgbt-športnih iger Eurogames in svetovnih lgbt-športnih iger Outgames ali Gay Games V Sloveniji / odprtje Rožnate hiše – lgbt-centra v Ljubljani / organiziranje lgbt-gibanja v Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Kranju, Mariboru, Celju in Murski Soboti / izoblikovanje mreže točk za psihosocialno, terapevtsko, pravno in drugo pomoč lgbt-osebam po državi / izdelan, razvejan in operativen nacionalni multidisciplinaren program hiv/aids preventive /  tradicionalna velika Parada ponosa s tisoči udeležencev z vse Evrope /  lgbt-pevski zbor / lgbt-dramska skupina / lgbt-športne skupine / razvit lgbt-turizem / razvita medvedja subkultura s svojim lokalom in tradicionalnim medvedjim vikendom / odprava praks zdravljenja homoseksualnosti / popolna odprava diskriminacije HIV pozitivnih med medicinskim osebjem, zlasti med zobozdravniki / popolna odprava diskriminacije znotraj verskih skupnosti in programi za lgbt-verne / unisex stranišča / možnost brezplačnega anonimnega testiranja na HIV v večjih mestih po državi / Salome slovenska državljanka leta / prvi razkrit župan Ljubljane / lgbt-vrtec / društvo lgbt-učiteljic in učiteljev in _______________________________[vpiši po svojih željah].

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Kavarniški večer vol. 23

V četrtek, 25. 9., se nam obeta še en večer (od 20....
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja