Z okrogle mize Hoč’va ohcet

MIZA

Ohcet v družinski zakonik!

Če bi bile vse okrogle mize tako kakovostne, kot je bila ta o urejanju istospolnih partnerstev z naslovom »Hoč’va ohcet«, bi se sedanja diskriminatorna zakonodaja na tem področju hitro izboljšala. Ali pa bi – kot so predlagale sogovornice – zakonodajalec raje kar ustrezno spremenil družinski zakonik in tako sprejel še veliko boljšo rešitev.

Okroglo mizo, ki so jo v Cafeju Open pripravili ob prvi obletnici delovanja, je vodil Roman Kuhar. Na njej je ob mag. Neži Kogovšek, pravni strokovnjakinji za nediskriminacijo z Mirovnega inštituta ter dr. Metki Mencin Čeplak, predavateljici s FDV, sodelovala tudi Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve ter predsednica LDS. Slednja je pri podpori urejanja zakonodaje na področju istospolnih partnerstev pokazala še posebej veliko odločnost.

Roman Kuhar je ob začetku razprave poudaril, da 9 let po prvi paradi ponosa, katere pomenljiv naslov Hoč’va ohcet! je jasno povedal, kaj istospolno usmerjeni v Slovenji hočejo, »ohcet« še danes ni mogoča. »Namesto tega smo dobili zakon, ki je veliko skropucalo.« Izkušnje s pripravo zakona v letih 2002 do 2004 je opisala dr. Metka Mencin Čeplak. Povedala je, da je ta zakonski predlog (ki je bil po mnenju mnogih najboljši doslej) urejal vse, razen posvojitev. Čeprav je prišel že v prvo branje, ni bil nikoli sprejet, ker ga je prehitela zmaga SDS na volitvah leta 2004. Desna vlada je potem v rekordnih osmih mesecih pripravila neustrezen in diskriminatoren Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti in tako je Slovenija postala prva država v svetu, kjer je tak zakon sprejela desna vlada. Da bi dokazala, da je ta zakon v nasprotju z ustavo, sta se Mitja Blažič in Viki Kern (ki sta močno popestrila okroglo mizo, saj sta se v razpravo vključevala v živo iz Turčije) leta 2006 registrirala s »figo v žepu«. Vložila sta pobudo za ustavno presojo zakona, ta pa – z oznako »absolutna prednost« – še danes čaka na obravnavo na ustavnem sodišču.  Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta, ki je sodelovala pri pripravi pobude, je pojasnila, da so vložili pobudo za ustavno presojo 22. člen zakona, ki neenakopravno ureja področje dedovanja. Ta zakon namreč ne ureja nujnega deleža, kar pomeni, da za skupno premoženje šteje le tisto, ki sta ga istospolna partnerja ustvarila v času trajanja zveze. »Iz tega je razvidno, da je želel zakonodajalec istospolnega partnerja postaviti v neenakopraven položaj. To pa je v nasprotju z Zakonom o dedovanju, ki vse premoženje obravnava kot celoto.«

 Neuspešna elegantna rešitev

Sledila je razprava o tem, zakaj leva koalicija zakona o istospolnih partnerskih skupnostih ni uspela sprejeti do leta 2004, ko je bila še na oblasti. Katarina Kresal (ki je takrat v politiki še ni bilo) je povedala, da je politika stvar sklepanja kompromisov, a po njenem mnenju jih je LDS pri tem takrat sklenila nekoliko preveč.  Metka Mencin Čeplak je spomnila, da so že leta 1993 želeli to področje »elegantno« rešiti tako, da bi v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zapisali, da je zakon zveza med dvema osebama, ne pa zveza med žensko in moškim. »A to je bil le predlog, ki žal ni nikoli ugledal luči sveta.« Prav ta predlog se zdi vsem sodelujočim tudi danes najboljša rešitev za ureditev položaja istospolnih partnerstev. Pravi čas za predlagano spremembo je prav zdaj, ko se pripravljajo spremembe družinskega zakonika, je povedala Katarina Kresal, in izrazila upanje, da bo koaliciji uspelo zakonodajo na tem področju urediti do konca mandata te vlade. Politične volje za to v dveh koalicijskih strankah je po njenih besedah dovolj; prepričati bo treba le še največjo vladno stranko. »Na srečo smo to zavezo zapisali tudi v koalicijsko pogodbo,« je povedala – čeprav je v njej o tem napisan en sam stavek. Dokler spremembe zakona ne bo, pa je smiselno vlagati še več pobud za ustavno presojo veljavnega zakona, da bi dokazali njegovo protiustavnost.

Pritiskajte!

Katarina Kresal je menila, da je lahko najslabša stvar, ki se ob razpravah o ureditvi zakonodaje na tem področju zgodi, referendum. Tega pa je po njenih besedah potrebno onemogočiti, saj v demokratičnih družbah ne bi smelo biti referendumov o človekovih pravicah. »Večina ne sme odločati o pravicah manjšine. To se ne sme zgoditi!« Z izjavami na tej okrogli mizi je ministrica močno razburila Ljudmilo Novak, predsednico NSi in evropsko poslanko, ki se je nanje odzvala z javnim pismom. Najbolj jo je zmotila pobuda, naj položaj istospolnih partnerstev ureja družinski zakonik. Po njenem mnenju pa zdaj, v času recesije, ni pravi čas za zakonsko urejanje istospolnih partnerskih zvez, saj »te zadevajo le manjše število državljanov«. Na to se je v odprtem pismu Ljudmili Novak odzval Mitja Blažič (njegovo pismo je v celoti objavljeno na Narobe blogu). Sledila je vroča izmenjava mnenj v medijih, s čimer je neurejen in diskriminatoren položaj istospolno usmerjenih v Sloveniji (nehote) postal vroča tema pred volitvami v Evropski parlament.

Kakorkoli že – zaključek okrogle mize Hoč’va ohcet! je bil, naj predstavniki glbt-skupnosti nikar ne čakajo in naj – po vzoru pozitivne izkušnje iz Španije – tako posameznice in posamezniki kot tudi predstavniki nevladnih organizacij začno čim prej (torej vsekakor prej kot se utegne na oblast spet zavihteti desnica) pritiskati na predsednika vlade in strank, na ministre in na posamezne poslance in poslanke. Časa ni več veliko, saj bo ta vlada (če bo imela srečo) na oblasti le še tri leta in pol. Dejstvo, da ustrezne in nediskriminatorne zakonodaje dosedanjim vladam ni uspelo sprejeti vse od leta 1993 je znak, da je (zadnji!) čas za akcijo. Ali kot je dejala Neža Kogovšek: »Začnite zdaj! Včeraj; ne jutri!« Če ne bomo začeli »včeraj«, se leta 2012 pač ne bi smeli čuditi, če zakonodaja, ki bi uredila položaj istospolnih partnerstev in družin še ne bo sprejeta samo zato, ker nas bodo znova »prehitele« volitve.

Oglejte si video posnetek okrogle mize.