Z okrogle mize Hoč’va ohcet

MIZA

Ohcet v družinski zakonik!

Če bi bile vse okrogle mize tako kakovostne, kot je bila ta o urejanju istospolnih partnerstev z naslovom »Hoč’va ohcet«, bi se sedanja diskriminatorna zakonodaja na tem področju hitro izboljšala. Ali pa bi – kot so predlagale sogovornice – zakonodajalec raje kar ustrezno spremenil družinski zakonik in tako sprejel še veliko boljšo rešitev.

Okroglo mizo, ki so jo v Cafeju Open pripravili ob prvi obletnici delovanja, je vodil Roman Kuhar. Na njej je ob mag. Neži Kogovšek, pravni strokovnjakinji za nediskriminacijo z Mirovnega inštituta ter dr. Metki Mencin Čeplak, predavateljici s FDV, sodelovala tudi Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve ter predsednica LDS. Slednja je pri podpori urejanja zakonodaje na področju istospolnih partnerstev pokazala še posebej veliko odločnost.

cafe-net

Roman Kuhar, Katarina Kresal, Metka Mencin Čeplak in Neža Kogovšek. Foto: Nada Žgank/Memento

Roman Kuhar je ob začetku razprave poudaril, da 9 let po prvi paradi ponosa, katere pomenljiv naslov Hoč’va ohcet! je jasno povedal, kaj istospolno usmerjeni v Slovenji hočejo, »ohcet« še danes ni mogoča. »Namesto tega smo dobili zakon, ki je veliko skropucalo.« Izkušnje s pripravo zakona v letih 2002 do 2004 je opisala dr. Metka Mencin Čeplak. Povedala je, da je ta zakonski predlog (ki je bil po mnenju mnogih najboljši doslej) urejal vse, razen posvojitev. Čeprav je prišel že v prvo branje, ni bil nikoli sprejet, ker ga je prehitela zmaga SDS na volitvah leta 2004. Desna vlada je potem v rekordnih osmih mesecih pripravila neustrezen in diskriminatoren Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti in tako je Slovenija postala prva država v svetu, kjer je tak zakon sprejela desna vlada. Da bi dokazala, da je ta zakon v nasprotju z ustavo, sta se Mitja Blažič in Viki Kern (ki sta močno popestrila okroglo mizo, saj sta se v razpravo vključevala v živo iz Turčije) leta 2006 registrirala s »figo v žepu«. Vložila sta pobudo za ustavno presojo zakona, ta pa – z oznako »absolutna prednost« – še danes čaka na obravnavo na ustavnem sodišču.  Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta, ki je sodelovala pri pripravi pobude, je pojasnila, da so vložili pobudo za ustavno presojo 22. člen zakona, ki neenakopravno ureja področje dedovanja. Ta zakon namreč ne ureja nujnega deleža, kar pomeni, da za skupno premoženje šteje le tisto, ki sta ga istospolna partnerja ustvarila v času trajanja zveze. »Iz tega je razvidno, da je želel zakonodajalec istospolnega partnerja postaviti v neenakopraven položaj. To pa je v nasprotju z Zakonom o dedovanju, ki vse premoženje obravnava kot celoto.«

 Neuspešna elegantna rešitev

Sledila je razprava o tem, zakaj leva koalicija zakona o istospolnih partnerskih skupnostih ni uspela sprejeti do leta 2004, ko je bila še na oblasti. Katarina Kresal (ki je takrat v politiki še ni bilo) je povedala, da je politika stvar sklepanja kompromisov, a po njenem mnenju jih je LDS pri tem takrat sklenila nekoliko preveč.  Metka Mencin Čeplak je spomnila, da so že leta 1993 želeli to področje »elegantno« rešiti tako, da bi v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zapisali, da je zakon zveza med dvema osebama, ne pa zveza med žensko in moškim. »A to je bil le predlog, ki žal ni nikoli ugledal luči sveta.« Prav ta predlog se zdi vsem sodelujočim tudi danes najboljša rešitev za ureditev položaja istospolnih partnerstev. Pravi čas za predlagano spremembo je prav zdaj, ko se pripravljajo spremembe družinskega zakonika, je povedala Katarina Kresal, in izrazila upanje, da bo koaliciji uspelo zakonodajo na tem področju urediti do konca mandata te vlade. Politične volje za to v dveh koalicijskih strankah je po njenih besedah dovolj; prepričati bo treba le še največjo vladno stranko. »Na srečo smo to zavezo zapisali tudi v koalicijsko pogodbo,« je povedala – čeprav je v njej o tem napisan en sam stavek. Dokler spremembe zakona ne bo, pa je smiselno vlagati še več pobud za ustavno presojo veljavnega zakona, da bi dokazali njegovo protiustavnost.

Pritiskajte!

Katarina Kresal je menila, da je lahko najslabša stvar, ki se ob razpravah o ureditvi zakonodaje na tem področju zgodi, referendum. Tega pa je po njenih besedah potrebno onemogočiti, saj v demokratičnih družbah ne bi smelo biti referendumov o človekovih pravicah. »Večina ne sme odločati o pravicah manjšine. To se ne sme zgoditi!« Z izjavami na tej okrogli mizi je ministrica močno razburila Ljudmilo Novak, predsednico NSi in evropsko poslanko, ki se je nanje odzvala z javnim pismom. Najbolj jo je zmotila pobuda, naj položaj istospolnih partnerstev ureja družinski zakonik. Po njenem mnenju pa zdaj, v času recesije, ni pravi čas za zakonsko urejanje istospolnih partnerskih zvez, saj »te zadevajo le manjše število državljanov«. Na to se je v odprtem pismu Ljudmili Novak odzval Mitja Blažič (njegovo pismo je v celoti objavljeno na Narobe blogu). Sledila je vroča izmenjava mnenj v medijih, s čimer je neurejen in diskriminatoren položaj istospolno usmerjenih v Sloveniji (nehote) postal vroča tema pred volitvami v Evropski parlament.

Kakorkoli že – zaključek okrogle mize Hoč’va ohcet! je bil, naj predstavniki glbt-skupnosti nikar ne čakajo in naj – po vzoru pozitivne izkušnje iz Španije – tako posameznice in posamezniki kot tudi predstavniki nevladnih organizacij začno čim prej (torej vsekakor prej kot se utegne na oblast spet zavihteti desnica) pritiskati na predsednika vlade in strank, na ministre in na posamezne poslance in poslanke. Časa ni več veliko, saj bo ta vlada (če bo imela srečo) na oblasti le še tri leta in pol. Dejstvo, da ustrezne in nediskriminatorne zakonodaje dosedanjim vladam ni uspelo sprejeti vse od leta 1993 je znak, da je (zadnji!) čas za akcijo. Ali kot je dejala Neža Kogovšek: »Začnite zdaj! Včeraj; ne jutri!« Če ne bomo začeli »včeraj«, se leta 2012 pač ne bi smeli čuditi, če zakonodaja, ki bi uredila položaj istospolnih partnerstev in družin še ne bo sprejeta samo zato, ker nas bodo znova »prehitele« volitve.

Oglejte si video posnetek okrogle mize.

 

Proti homofobiji! – Si?

Mislijo drugače, kot govorijo

Ob 17. maju, svetovnem dnevu boja proti homofobiji – na ta dan leta 1991 je Svetovna zdravstvena organizacija črtala homoseksualnost s seznama bolezni – , so pri društvu Legebitra v ljubljanski Mestni hiši pripravili forum o problematiki in posledicah homofobije v Sloveniji. Na forumu, ki ga je vodil Roman Kuhar, so sodelovale dr. Zdenka Čebašek – Travnik, varuhinja človekovih pravic RS, Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, dr. Tanja Rener, redna predavateljica na FDV in mag. Mateja Demšič, vodja Urada za mladino Mestne občine Ljubljana.

okrogla-homofobija

Mateja Demšič, Alenka Kovšca, Roman Kuhar, Zdenka Čebašek Travnik, Tanja Rener. Foto: Mojca Pišek

Sodelujoče so spregovorile o izvoru predsodkov in stereotipov ter o tem, kako jih odpraviti. »Homofobija izhaja iz predstav o ‘pravih’ moških in ženskah, ki se povezuje z vprašanjem homoseksualnosti,« je povedala dr. Tanja Rener, in dodala, da so izvori predsodkov običajno zelo zapleteni. Po mnenju dr. Zdenke Čebašek Travnik ima »politika polna usta človekovih pravic, ko pa je treba sprejeti družinski zakonik, v katerem bi bilo jasno in glasno zapisano, da imajo tudi istospolno usmerjeni pravico do poroke in do vseh posledic, ki iz tega sledijo, potem pa ‘zmanjka človekovih pravic’«. Alenka Kovšca je povedala, kako je kot nekdanja ravnateljica osnovne šole ravnala, ko so se začeli otroci obmetavati s homofobičnimi kletvicami. »Termini, ki žalijo istospolno usmerjene, se uporabljajo kot sredstvo za izključevanje. Tega je v šolstvu zelo veliko, vendar mislim, da je to mogoče odpraviti. O tem se je mogoče pogovarjati v okviru več različnih predmetov; za to je v šoli veliko priložnosti.« Omenila je še izkušnje pri pripravi (nikoli sprejetega) predloga zakona o istospolnih partnerskih skupnosti, pri kateri je sodelovala kot državna sekretarka do leta 2004. »Večkrat se je zgodilo, da je bila politična volja, da se zakonodaja uredi, sicer javno izražena, na individualni ravni pa se je pokazalo, da politiki mislijo drugače, kot govorijo.« Mag. Mateja Demšič je povedala, da v Mestni občini Ljubljana podpirajo vzgojo mladih proti nestrpnosti, veliko pozornosti pa namenjajo tudi ozaveščanju in preprečevanju homofobije.  Zato podpirajo projekte več nevladnih organizacij, tudi Legebitro, DIH in ŠKUC. Nevladne organizacije, ki delujejo na območju Mestne občine Ljubljana, so v tem pogledu po njenem mnenju v veliki prednosti v primerjavi z manjšimi kraji po Sloveniji. »Mlade je potrebno vzgajati za strpnost in spoštovanje do drugega. A to je mogoče doseči le po majhnih korakih.«

Udeleženke so se strinjale, da gospodarska kriza ne bi smela biti izgovor za to, da puščamo ob strani vprašanja ozaveščanja in strpnosti – in da zato, ker zdaj zaradi recesije po mnenju nekaterih politikov »ni pravi čas za to«, znova ne uredimo zakonodaje, ki bi uredila položaj istospolno usmerjenih v Sloveniji. Kot je pojasnila Tanja Rener, gre pri tem za novo obliko nestrpnosti. Tovrstni nestrpneži so danes le nekoliko bolj »politično korektni«. Ne pravijo več, recimo, da so proti temu, da se uredi položaj istospolno usmerjenih, temveč se izgovarjajo, da zdaj ni čas, da bi se o tem pogovarjali, ker je recesija. S tem tovrstne teme vedno znova puščamo ob strani – in s tem stran od oči javnosti.

So pa po zaslugi Legebitre ob 17. maju v okviru projekta Proti homofobiji! -Si? v javnost prišla pomenljiva (in odločna) sporočila, ki so jih  ob varuhinji človekovih pravic napisali nekateri najbolj prepoznavni politiki in ministri. Premier Borut Pahor izjave »zaradi pomanjkanja časa« ni podal, akcijo pa je s pismom podpore pozdravil tudi predsednik dr. Danilo Türk.  Če ste velike plakate, ki visijo po Ljubljani in okolici, morda kljub vsemu uspeli spregledati, si jih lahko ogledate tule.

Oglejte si video posnetek okrogle mize.

Tags from the story
Written By
More from Alma M. Sedlar

Sovražni govor za začetnike 14

Šolski primer sovražnega govora je izjava poslanca, ki je med razpravo o...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja