ZRIPS – praksa

ZRIPS v vsakdanjem življenju ali zapletanje s pravicami, ki so večini samoumevne

Prva zgodba: Brezposelnost

Iztek pogodbe o delu. Vpis na Zavod za zaposlovanje. Iskanje nove službe. Ta čas dobro znan scenarij za vsaj 110.000 državljank in državljanov. Tudi meni. In tako sem se sredi nekega oblačnega dopoldneva odpravil na novogoriško območno službo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Mapa z vso potrebno dokumentacijo pod pazduho, uslužbenka, ki me rutinirano posede in začne: »Ime, priimek. Datum rojstva. Naslov stalnega bivališča. Naslov začasnega bivališča. Telefonska številka. Stan.« Ha! Zdaj smo pa tam. »Kakšne različice pa imam na voljo?« vprašam. »Zakonska zveza, zunajzakonska zveza, samski …« našteva. »Kaj pa registrirana istospolna partnerska skupnost?« me zanima. »Hmm … tega pa nimamo v obrazcu,« odvrne. In nadaljuje: »Izobrazba, zadnje delovno mesto …« Zberem pogum in vprašam: »Kaj pa ste zapisali kot stan?« »Zunajzakonska zveza,« odgovori in nadaljuje s postopkom vpisa. Kot bi biku pred nosom pomahala z muleto!

5 let, kolikor je minilo od uveljavitve Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), je dovolj, da bi država v sistemu javne uprave lahko popravila obrazce in vanje vključila tudi nov institut. Pa očitno ni. Zato, po dogodku na Zavodu, na Ministrstvo za javno upravo naslovim pismo s prošnjo za pojasnila. Vprašanja preusmerijo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, od koder prejmem odgovor: »Vsa ministrstva, ki so nosilci kateregakoli področnega predpisa, ki vsebuje pravico ali dolžnost, ki je odvisna od obstoja registrirane partnerske skupnosti, bi morala v besedilo predpisa vključiti tudi partnerje registrirane istospolne partnerske skupnosti in potem, kot to veleva načelo zakonitosti in izpeljana pravila nomotehnike, s podzakonskim aktom (pravilnikom) že obstoječe obrazce za uveljavitev pravice ali izpolnitev dolžnosti dopolniti oziroma v novo določen obrazec umestiti tudi registrirano istospolno partnersko skupnost.« Ob tem še pojasnijo, da ZRIPS ureja samo določen nabor pravic in dolžnosti med partnerjema, drugačno rešitev predvideva predlog Družinskega zakonika, ki je v državnozborski obravnavi, in ki pravni položaj istospolnih partnerjev izenačuje s položajem partnerjev v zakonski in zunajzakonski zvezi moškega in ženske.

Ker ne dojamem implicitnega sporočila, da predpisi, ki se uporabljajo v primeru brezposelnosti, ne urejajo pravic ali dolžnosti, odvisnih od obstoja registrirane partnerske skupnosti, vztrajam s spraševanjem. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odgovarja: »Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje vlagatelj Zahtevka za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v navedenem zahtevku sporoči podatke o družinskih članih, za katere v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prijavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Vlagatelj sporoči tudi podatke o družinskih članih, za katere v skladu z Zakonom o dohodnini uveljavlja davčno olajšavo. Glede na to, da Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti v 8. členu, ki določa obseg pravic in obveznosti, za partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti ne določa pravic, ki se nanašajo na obvezno zdravstveno zavarovanje in zanju ne določa pravic na področju davčnih olajšav, registrirana istospolna partnerska skupnost ni vključena v zgoraj navedeni zahtevek.«

Preverim še na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tako pravijo: »Za priznavanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in za vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja podatka o stanu ne potrebujemo, ker ne vpliva na odločanje o pravicah in na možnosti za vključitev. Iz tega razloga prijavni obrazec (tako stari kot novi) ne zahteva tega podatka in ga tako na ZRSZ ne bomo dopolnjevali.«

Vendar, če podatka o stanu ne potrebujejo, zakaj ga potem ob vpisu zahtevajo? Pobrskam po zakonodaji in v 2. odstavku 19. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB; od 1.1.2011 velja Zakon o urejanju trga dela in ima enako določbo v 3. odstavku 63. člena, op. Barbara Rajgelj) najdem naslednje: »Ne glede na določbe prve in tretje točke prvega odstavka tega člena lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavi zavarovanec, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.«

Torej za priznavanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti podatek o stanu vendarle potrebujejo. Zato vztrajam z vprašanji. Tokrat odgovarja pravna služba Zavoda za zaposlovanje: »Ponovno pojasnjujemo, da predpisi, ki urejajo zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ne vsebujejo pravic (niti dolžnosti), vezanih na obstoj registrirane istospolne partnerske skupnosti. Iz tega razloga tudi obrazcev, ki jih uporabljamo, do sedaj še nismo spreminjali. Določba, na katero se sklicujete (2. odst. 19. člena ZZZPB), zavarovancu omogoča pridobitev denarnega nadomestila kljub temu da je sam odpovedal pogodbo o zaposlitvi oziroma se sporazumel o njeni prekinitvi, če je bila takšna odpoved oz. prekinitev posledica preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero živi najmanj eno leto v zunajzakonski skupnosti. Glede na veljavno zakonsko opredelitev pojma zunajzakonske skupnosti določba za registrirano partnersko skupnost ne velja, niti opisana ugodnost ni opredeljena med obsegom pravic, ki sodijo med pravne posledice registrirane skupnosti. Z uzakonitvijo predlaganega Družinskega zakonika pa bo navedena pravica veljala tudi za registrirano skupnost in najkasneje takrat bodo ustrezno dopolnjeni tudi naši obrazci.«

Če torej povzamem, ker predpisi, ki se uporabljajo v primeru brezposelnosti, ne vsebujejo pravic ali dolžnosti, ki bi bile odvisne od obstoja registrirane partnerske skupnosti, tega podatka v obrazcih na Zavodu za zaposlovanje ne potrebujejo in zato po njem ne sprašujejo. Ob vpisu na Zavod sta zato tako brezposelni, ki živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, kot uslužbenka, prisiljena lagati, ko v obrazec vnašata podatek o stanu. Uslužbenka, ki je zame izpolnjevala moj obrazec, je izbrala »zunajzakonsko skupnost«. Ali bi na osnovi njene izbire lahko uveljavljal tudi ugodnosti, ki pripadajo brezposelnim zunajzakoncem, npr. zdravstveno zavarovanje po partnerju, pa se je najverjetneje cinično spraševati. Dejstva sem konstatiral že slabe pol ure po vpisu na Zavod za zaposlovanje, ko mi je na okencu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer sem se kot brezposelni hotel zdravstveno zavarovati po partnerju (kot gospa pred mano), uslužbenka prijazno razložila: »Če niste v zakonski ali zunajzakonski zvezi, to ni mogoče.« Mislite, da sem imel živce razlagati, da sem na Zavodu za zaposlovanje po stanu – kakšno naključje – prav v »zunajzakonski zvezi«? No, nisem jih imel. Obvezno zdravstveno zavarovanje si plačujem sam.

Druga zgodba: Turistična zavarovanja

Ni lepšega od trenutkov, ko za kakšen dan ali teden pod seboj zapustiš zatohlost provincialnosti te podalpske doline in zletiš v objem širnega sveta. Za ohranjanje relativne stabilnosti mentalnega zdravja Slovensko psihiatrično združenje lgbt-osebam posebej priporoča, da si tovrstno regenerativno terapijo privoščijo vsaj trikrat letno. In tega se z registriranim istospolnim partnerjem strogo drživa. Ker lahko na tujem zaradi nenadne sprostitve popusti kakšen ventil, ki je doma še držal, sva se odločila, da bova pri Zavarovalnici Triglav sklenila turistično zavarovanje. In, glej ga, zlomka, če ga skleneš prek spleta, je 20 % ceneje. Pa se nama, kot je v navadi, pri izpolnjevanju obrazca zaplete: ker je prva zavarovana oseba (moj partner) moškega spola, je bilo za drugo osebo (mene) pri sorodstvenem razmerju mogoče izbirati samo med: žena, sin, hči. »Bom pač žena!« vzdihnem, izpolniva obrazec do konca in skupaj z njim pošljeva še pritožbo, češ , kaj se pa to pravi, po petih letih od sprejema ZRIPS-a še vedno na obrazcih … jada jada jada!

Čez nekaj dni prejmeva na dom zavarovalno polico, na kateri sem uradno ženskega spola (glej sliko!), še več, sem tudi Žena (z veliko začetnico). Pa rečem možu, naj nemudoma pokliče na zavarovalnico in spremeni spol svoje ljubljene Žene! Rečeno, storjeno in že naslednji dan iz zavarovalnice pisno pojasnijo, da je polica povsem veljavna in ne bo birokratskih zapletov, tudi če je spol in stan partnerja na njej napačen. Čez mesec dni pa presenečenje. Lastnoročno podpisano opravičilo predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca, v katerem je med drugim zapisal:

»Polico družinskega turističnega zavarovanja smo oblikovali z mislijo na vse potnike, ki se na oddih ali poslovno pot odpravljajo v krogu svojih najbližjih. Pri tem smo v nabor sorodstvenih vezi vključili tradicionalna razmerja, pozabili pa na nekatere oblike partnerstev, ki so po zakonu – pa tudi v vseh drugih pogledih – enakovredne tradicionalnim zakonskim zvezam. Za to se vam želim osebno opravičiti. Obveščam vas, da je pri Zavarovalnici Triglav že sedaj možnost sklepati vzajemna življenjska zavarovanja v okviru registrirane istospolne zveze. Obljubljam vam, da bomo v najkrajšem možnem času preučili možnosti tovrstnega sklepanja pri ostalih zavarovanjih.«

To se sicer do zaključka redakcije, štiri mesece po pismu predsednika uprave, še ni zgodilo (obrazca na spletu še niso spremenili), pa vendar osebno opravičilo predsednika uprave vliva upanje, da se razmere v vsakdanjem življenju spreminjajo v smer enakopravnosti istospolnih parov in družin.