Pri Društvu informacijski center LEGEBITRA so na Valentinovo objavili rezultate obsežne raziskave o položaju istospolno usmerjenih vzgojno-izobraževalnih delavk in delavcev v šolskem sistemu v Sloveniji, ki so jo izvajali lani. Raziskava je zajela 123 istospolno usmerjenih pedagoških delavk in delavcev, med njimi je bilo 37 % lezbijk, 37 % gejev in 26 % biseksualcev. Skoraj 27 % vprašanih je bilo zaposlenih na osnovnih šolah, dobrih 28 % na srednjih, skoraj 28 % pa na fakultetah. Najmanjši delež (slabih 7 %) predstavljajo zaposleni v vrtcih,dobrih 10 % vzorca pa zastopajo druge izobraževalne ustanove. Kot so poudarili pri Legebitri, rezultati »v prvi vrsti razkrivajo globoko nerazumevanje šolskega okolja do te osebne okoliščine ter izpostavljajo močno potrebo po dodatnem izobraževanju o specifični okoliščini istospolne usmerjenosti vseh zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.«
oat: left; margin-left: 5px; margin-right: 5px;” alt=”ucitelji_1″ src=”images/stories/ucitelji_1.jpg” height=”166″ width=”250″ />Pri Društvu informacijski center LEGEBITRA so na Valentinovo objavili rezultate obsežne raziskave o položaju istospolno usmerjenih vzgojno-izobraževalnih delavk in delavcev v šolskem sistemu v Sloveniji, ki so jo izvajali lani. Raziskava je zajela 123 istospolno usmerjenih pedagoških delavk in delavcev, med njimi je bilo 37 % lezbijk, 37 % gejev in 26 % biseksualcev. Skoraj 27 % vprašanih je bilo zaposlenih na osnovnih šolah, dobrih 28 % na srednjih, skoraj 28 % pa na fakultetah. Najmanjši delež (slabih 7 %) predstavljajo zaposleni v vrtcih,dobrih 10 % vzorca pa zastopajo druge izobraževalne ustanove. Kot so poudarili pri Legebitri, rezultati »v prvi vrsti razkrivajo globoko nerazumevanje šolskega okolja do te osebne okoliščine ter izpostavljajo močno potrebo po dodatnem izobraževanju o specifični okoliščini istospolne usmerjenosti vseh zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.« Z analizo in posredovanjem rezultatov projekta želijo pri Legebitri predvsem informirati in opozoriti na prisotnost vseh istospolno usmerjenih v šolskem prostoru in na močno potrebo slednjih po varnem in razumevajočem okolju. »Hkrati želimo senzibilizirati zainteresirane javnosti za aktiven pristop k spremembam, dolgoročnim strategijam in konkretnim načrtom za zmanjševanje homofobije v šolskem prostoru.« so še sporočili.
Preglejmo na kratko nekaj osnovnih ugotovitev:
Razkritje
Skoraj 80 % respondentov in respondentk je odgovorilo, da so razkriti pred večino ali vsaj pred nekaterimi ljudmi, ki jih obkrožajo.
Razkritost v delovnem okolju je znatno manjša: približno polovica vprašanih na delovnem mestu ni razkrita.
O največji stopnji razkritosti pred sodelavci poročajo tisti, ki so zaposleni na fakultetah. Med njimi je dobrih 65 % razkritih pred vsemi ali nekaterimi sodelavci. V vrtcih je ta odstotek 50, v osnovnih šolah 46, najmanjši delež pa je zabeležen v srednjih šolah. 43 % vprašanih respondentk in respondentov, ki delajo v srednji šoli, je poročalo o tem, da so razkriti pred vsemi ali vsaj nekaterimi sodelavci.
Za večino respondentov in respondentk (slabih 84 %), ki so se razkrili na delovnem mestu, je bila izkušnja razkritja pozitivna ali vsaj nevtralna. 8 % vprašanih, je poročalo, da je bila zanje ta izkušnja negativna.
Posledice razkritja
Večina razkritih respondentov (več kot 90 %) na delovnem mestu nikoli ni doživela fizičnega nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti.
Stopnja psihičnega oziroma verbalnega nasilja je bistveno večja v primerjavi s fizičnim nasiljem. Medtem, ko je skoraj 82 % vprašanih biseksualcev poročalo, da tega nasilja niso doživeli, ima vsaj eno izkušnjo psihičnega nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti 43 % vprašanih gejev in 35 % vprašanih lezbijk. Skoraj 11 % gejev in 4 % lezbijk med njimi na to nasilje ni odreagiralo.
Stopnja pojavnosti nasilja zaradi spolne usmerjenosti zaposlenega je najvišja v srednjih šolah tako v primeru psihičnega kot tudi fizičnega nasilja. 64 %respondentov, ki so zaposleni na srednji šoli, je že doživelo psihično ali verbalno nasilje zaradi svoje spolne usmerjenosti
Samocenzura
Med razlogi za nerazkritje v vseh treh identitetnih skupinah prevladuje stališče,da je spolna usmerjenost osebna stvar posameznika, ki se nikogar ne tiče. Vkolikšni meri gre pri tem stališču za ponotranjeno homofobijo, je težko reči; zdi se, da je tovrsten (iz)govor najpogostejše stališče tistih, ki se nerazkrijejo.
Obravnavanje homoseksualnosti pri pouku je zelo redko, v šolskem okolju razkriti učitelji in učiteljice so predvsem v intervjujih poudarili, da se govoru o tej tematiki še posebej izogibajo, saj menijo, da bi učenci, sodelavci, starši in lokalno okolje lahko to stereotipno razumeli kot promocijo homoseksualnosti.
Sistemska podpora
Večina respondentov, dobrih 60 %, je odgovorila, da njihova šola ne nudi relevantnihin točnih informacij oziroma druge podpore glede istospolne usmerjenosti.
Delovno okolje so respondenti večinoma (dobrih 60 %) ocenili kot tolerantno (npr.nimajo nič proti homoseksualnosti, a se o tem ne bi radi pogovarjali), skoraj20 % pa kot neprijazno, žaljivo in odklonilno. Odgovori več kot 60 %respondentov tudi kažejo, da šole nimajo nobenega podpornega sistema, ki bi izrecno zaščitil učitelje na podlagi te osebne okoliščine, odgovori o vzrokih za nerazkritost pa kažejo, da pri učiteljih obstaja strah pred šikaniranjem in pred izgubo delovnega mesta, skrbi pa jih tudi reakcija sodelavcev in staršev.
Vključujoče delovno okolje (npr. organiziramo delavnice, okrogle mize ipd. na temo LGBT) je izpostavilo 3,3 % vprašanih.
Respondenti izražajo močno potrebo po dodatnem izobraževanju zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in predlagajo sodelovanje šol s strokovnjaki na tem področju (nevladne organizacije, gostujoči profesorji, tuji študentiipd.). Za njihovo delo in dobro počutje pa je pomembno tudi pozitivno delovno okolje in popolna podpora nadrejenih.
(Foto: Organizirani irski LGBT učiteljice in učitelji na paradi ponosa v Dublinu, 18. junija 2010)
Mitja Blažič, Foto: William Murphy(infomatique), Flickr, CC;
Več:
