Parada ponosa 2018: Neizogibno prepletene_i

Pospešeno se približuje vrhunec paradnega meseca, festival Parada ponosa, ki se bo začel s klimaksom, in sicer z ekskluzivnim nastopom zvezdnice electroclash razvrata Peaches v petek, 15. junija, v Kinu Šiška in zaključil s klimaksom vseh klimaksov povorko po ulicah Ljubljane v soboto, 23. junija, ob 17. ure dalje. Pester program festivala prepleta rdeča, ampak res rdeča nit Neizogibno prepletene_i.

V političnem sporočilu, ki ga je za Društvo Parada ponosa napisal_a Nina Perger, je v ospredju misel, da obstajamo »kot osebe v kompleksnih prepletih identitet in pozicij; kot družbene_i akterke_ji, katerih delovanje presega identitete, ki jih prevzemamo, in pozicije, ki so nam vsiljene. Kot take obstajamo in obstanemo le v prepletu z drugimi osebami, družbenimi skupinami in družbenimi strukturami, ki na in v naših telesih puščajo odtise in vpise.«

Perger misel razvija naprej in izpostavlja, da so ti družbeni odtisi in vpisi »pogosto zaznamovani z nasiljem in asimetričnostjo, ki sta nenehno podvržena poskusom legitimizacije na podlagi zahtev in pričakovanj po nekaj več: več “normalnosti”, privatnosti, kompromisnosti v imenu “obzirnosti” in spoštovanja do prevladujočega in izključevalskega družbenega reda, več tišine in nevidnosti, ko nas hranijo s političnimi drobtinicami«. Pri tem lucidno ugotavlja, da s temi zahtevami »po nekaj več od nas v resnici terjajo nekaj manj: manj političnega delovanja, političnih zahtev, glasnosti, obstoja.«

Zaradi tega nekaj manj lahko spregledamo, kot zapiše Perger, »da smo kot družbene_i akterke_ji neizogibno prepletene_i in da se proti sistemom izključevanja lahko zares učinkovito borimo, tako kot ti nastajajo: v prepletu samih sistemov, institucij, družbenih skupin in nas samih.« Hkrati izpostavlja, da je prepoznavanje tovrstne prepletenosti »poziv k solidarnosti, a ne za ceno in na račun partikularnosti«.

V političnem sporočilu ob letošnji paradi ponosa zavračajo »soudeleženost v raznolikih sistemih izključevanja, ki od nas pričakujejo, da delujemo enodimenzionalno in celo proti drugim marginaliziranim družbenim skupinam,« in hkrati zahtevajo »nekaj več, ki prepoznava nezadostnost političnih drobtinic in sega dlje; ki razpira politični horizont in obsega poprej utišane in zatrte alternative delovanja, političnosti in koalicij«.

Program festivala lahko preučite in sinhronizirate s svojim koledarjem na: http://ljubljanapride.org/2018/#Program

Zgodovina parade ponosa v Sloveniji

Zgodovina skupnosti LGBT v Sloveniji za prvo parado ponosa šteje protestni shod iz leta 2001 s sloganom »Obveznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji«. Shod je skupnost organizirala zaradi tišine prisojnih organov ob homofobnem izpadu redarja v ljubljanskem lokalu Galerija, ki se je nahajal v Mestni galeriji Mestne občine Ljubljana. Redar je pesnika Braneta Mozetiča in Jeana Paula Daousta na vhodu v lokal odslovil z besedami, da »naj se že navadimo da lokal ni več za tako vrsto ljudi«.

Skupnost je po incidentu zahtevala, da državni organi reagirajo na nestrpnost. Organizirala je t. i. protestno pitje radenske, ki je potekalo nekaj naslednjih petkov. Protestnice_ki so v lokalu naročile_i le mineralno vodo, zasedle_i čim več prostih miz, s pitjem izjemno zavlačevale_i in tako zmanjševale_i dobiček lastniku.

Ker kljub pričakovanjem mestne oblasti dejanja niso obsodile, so aktivistke_i organizirale_i prvo parado ponosa v Sloveniji imenovano, »Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji«. Takrat se protest sicer ni imenoval tako. To ime si je prislužil retrospektivno, saj od takrat skupnost LGBT junija vsako leto organizira parado ponosa, ki se je sčasoma razvila v Festival Parada ponosa.

Začetki parad ponosa v svetu

Parade ponosa po vsem svetu so namenjene opozarjanju na nasilje na diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza; praznovanju raznolikosti in solidarnosti v skupnosti LGBT; ter spominu na dogodke pred skoraj 50. leti.

28. junija 1969 ob 1:20 zjutraj je namreč newyorška policija izvedla racijo v lokalu Stonewall Inn, ki je takrat veljal za zbirališče gejev, lezbijk in transspolnih oseb, predvsem nebelih transspolnih oseb. Obiskovalke_ci in osebje so bile_i racij vajene_i, vendar so se ob tokratni, predvsem najbolj zatirane transspolne osebe, odločile_i upreti. Po spletu okoliščin in vidnem policijskem nasilju je upor obiskovalk_cev Stonewall Inna podprla množica, ki se je začela zbirati pred lokalom.

Upori v Stonewall Innu veljajo za začetek modernega gibanja predvsem za pravice gejev in lezbijk v zahodnem svetu, čeprav podrobnejša analiza kaže na bogato dogajanje pred temi dogodki. Parade ponosa skoraj po vsem svetu veljajo za pokazatelj spoštovanja pravic LGBT-oseb v neki družbi, čeprav so pri tem večkrat (ne)namerno prezrte biseksualne in transspolne osebe oz. osebe z manj pripoznanimi, a enako legitimnimi spolnimi usmerjenostmi in/ali spolnimi identitetami, ki presegajo binarnosti.

Ne pozabimo parade ponosa obstajajo zaradi temnopolte, biseksualne, transspolne ženske, ki je bila seksualna delavka in ki je začela upor, ko je v policaja vrgla opeko.

Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

O nebojkotiranju referenduma in prazničnih lučkah

V nedeljo, 20. decembra, gremo lahko vse_i polnoletne_i državljanke_i Republike Slovenije na...
Read More