PLOŠČA
Bura bend je prva hrvaška lezbična glasbena skupina, ki občasno raztura tudi na slovenskih odrih. Leta 2007 smo si na festivalu gejevskega in lezbičnega filma lahko ogledali kratek dokumentarni film Bura v Ljubljani, od takrat pa so dekleta dala že marsikateri gol in odigrala prenekateri komad. O glasbi, nogometu in drugih radostih smo se pogovarjali s Heleno Janečič, eno izmed trenutno šestih članic skupine.
Kdo ali kaj je Bura bend?
Po obliki je Bura bend lezbično-športna pop cover skupina, po vsebini pa izvrstna, megalomanska, gromozanska opojnost, poplava za čute zmešana s tantričnim pop pankom. Skupina je dobila ime po eponimni lezbični nogometni ekipi (Bura) in je bila pravzaprav ustanovljena med polčasom na neki tekmi. Bura bend je nastal z enim samim ciljem – zbrati denar za nogometne drese. Že na prvem nastopu je bil odziv publike zelo dober, dekleta so kričala … in ugotovile smo, da brez tega adrenalina ne moremo več živeti, zato smo v skupini vztrajale. Članice Bura benda prihajamo iz različnih hrvaških krajev, zato se včasih le težko dobimo in vadimo. Zasedba je povsem odprta, stare članice odhajajo, nove prihajajo … nato se stare vrnejo in tako naprej (smeh). Ne glede na to, kaj same mislimo o sebi, pa smo prepričane, da je naš obstoj pomemben, pa čeprav smo morda zgolj »sezonski« bend. Bistveno je predvsem, da kadar igramo, razgrejemo ozračje do te mere, da nam na oder mečejo nedrčke!
Kako pa izgleda prehod z igranja nogometa na igranje glasbil?
Enostavno, samo preoblečemo se. Čeprav smo enkrat nastopile tudi v nogometnih dresih. Ko smo igrale nogomet v tej naši neuradni lezbični ekipi, smo naenkrat ugotovile, da je mogoče na dekleta napraviti vtis na več kot le en način. Tako smo se poleg izjemnih potez na igrišču lotile še bolj izjemnih komadov na odru.
Bi nam lahko bolj natančno razložile teorijo za vašim delovanjem? Pravite, da se opira na post-struk-tur-liz-(em) in kritično rekonstrukcijo v kombinaciji z valjanjem po blatu in lovljenjem žoge. Kako natanko se ti koncepti povezujejo?
Post-struk-tur-liz-(em) je izraz, ki ga je skovala naša bivša članica in teoretičarka Ivana G. Kovačić, gre pa pravzaprav za besedno igro. No, vsaj v hrvaščini, v angleščini izraz seveda izgubi svoj pomen. Da bi pravilno razumeli doživetje valjanja v blatu, pa vam svetujem, da se sami poskusite povaljati v njem in se nato še zapodite za žogo skupaj s hordo energičnih lezbijk, pa vam bo naša teorija v hipu popolnoma jasna.
Vas ljudje večinoma dojemajo kot »zgolj en lezbični cover bend«, kot se same nedolžno opišete? Kakšen je odziv na vaše delo na Hrvaškem? Kdo so vaši poslušalci?
Naši poslušalci so predvsem lezbijke in geji in oni so tudi naše ciljno občinstvo. Seveda pa nimamo nič proti, če sta naša politika in glasba všeč strejtom, ki prav tako pogosto poplesavajo na naših koncertih. Kadar smo prave volje in se nam da, smo lahko zanimive za zelo širok poslušalski krog (smeh).
Ali sebe vidite kot LGBT aktivistke? Sodelujete morda še pri kakšnih drugih projektih?
Absolutno! Bura bend je pravzaprav neke vrste lezbična umetniška mafija. Sodelujemo pri mnogih projektih, od aktivističnih filmov do umetniških razstav. Nastopile smo na zagrebški Paradi ponosa, prav tako na ljubljanski in na festivalu Queer Zagreb, poleg tega pa nastopamo tudi na literarnih večerih, ob odprtjih razstav v galerijah in podobno… Hrvaške galerije so pokazale presenetljivo zanimanje za naše nastope in to pozornost vsekakor pozdravljamo. Trenutno pa sodelujemo tudi pri nastajanju lezbičnega dokumentarnega filma. Seveda smo vse članice odkrite glede svoje spolne usmerjenosti in nam to ni težko povedati v javnosti oziroma pred občinstvom.
Kar nekajkrat ste igrale tudi že v Sloveniji. Kako gledate na spor med našima državama?
Kar se tiče politike med Slovenijo in Hrvaško, vam moramo povedati, da je edina politika, ki nas zanima, tista, ki se tiče dogajanja v naših spalnicah. S kakšno drugo si ne belimo glave. Smo pa nekoč za novo leto nenajavljene prišle v Monokel in so nas zelo lepo sprejeli in pogostili. Tudi sicer ima Metelkova posebno mesto v naših srcih. Tam smo igrale tudi na enem izmed naših najljubših nastopov, na festivalu Rdečih zor.
Za konec pa še najpomembnejše: Kdo bo po vašem mnenju letos zmagovalec Premier lige?
Priznati moram, da ne sledim dogajanju v tej ligi, spremljam pa hrvaško žensko ligo. Letos bo zmagal Osijek.
