Pomen afriškoameriške skupnosti LGBT v ZDA in Smithsonianov muzej afroameriške zgodovine

Po tem, ko je na podelitvi Zlati globus 2017 za najboljši film v kategoriji drama prejel film Mesečina, ki prikazuje odraščanje in življenje temnopoltega homoseksualnega moškega na treh različnih točkah v življenju, in ko je Donald Trump prevzel Belo hišo, je še toliko pomembnejše poudariti in predstaviti pomen afriškoameriške skupnosti LGBT kot integralnega dela afriškoameriške zgodovine Združenih držav Amerike.

Ta je tudi predstavljena v okviru novega Smithsonianovega Nacionalnega muzeja afriškoameriške zgodovine in kulture, ki so ga odprle_i lanskega septembra v Washingtonu. V muzeju so predstavljeni najpomembnejši dogodki za afriškoameriško skupnost. Vanje pa so vključeni ter predstavljeni tudi življenje in dela afriškoameriške skupnosti LGBT.

Muzej je otvoril sam ameriški predsednik Barack Obama in dejal, da je muzej pomemben, ker nas »spominja, da vsakodnevna diskriminacija in zakoni Jim Crow* nista del starodavne preteklosti, ampak predstavljata drobec v zgodovini, ki se je zgodil nedolgo nazaj«. Poudaril je tudi pomen enotnosti med kulturami, kar naj bi muzej omogočil tako, da se kulture med seboj pogovarjajo, se še bolj poslušajo in najpomembnejše vidijo druga drugo. »Temnopolte_i in bele_i Američanke_i, latinskoameriške_i in azijske_i-Američanke_i ter prvotne prebivalke_ci Amerik  – zgodbe vseh so med seboj prepletene in povezane. Enako kakor so povezane_i z ženskami v ZDA, delavci_kami v ZDA, podjetniki_icami v ZDA in Američani_kami LGBT«. Z zadnjim se je spomnil na in izkazal spoštovanje tudi temnopolti skupnosti LGBT in njihovem prispevku v zgodovini Afroameričanov. Na otvoritvi je zapela tudi glasbenica in javnmo razkrita biseksualka Meshell Ndegeocello.

Aaron Bryant, kustos v muzeju, pa je za Center za enak Afroameričank_ov dejal: »Težko je predstaviti afriškoameriško zgodovino in kulturo, ne da bi ob tem priznali pomena prispevka in dosežkov Afroameričank_ov, ki pokrivajo izkušnje različnih spolnih identitet in spolnih usmerjenosti. Naš cilj je povedati zgodbo afriškoameriške zgodovine skozi oči Afroameričank_ov in na ta način muzej priznava ter sprejema, da so tudi temnopolte skupnosti raznolike, kakor je raznolika tudi ameriška kultura in zgodovina na splošno.«

Ob odprtju muzeja je tako na voljo enajst zbirk, ki pokrivajo širok spekter od zgodovinskih in družbenih do kulturnih in umetniških prispevkov Afroameričank_ov k zgodovini ZDA. Natančneje gre za zbirko 34.000 predmetov in pričevanj s področja športa, glasbe, plesa, vojaške zgodovine, človekovih pravic in podobno. Novi muzej pa je oblikovan tako, da obiskovalko_ca vpelje v afriškooameriško zgodovino skozi pet nadstropij, pri čemer ni posebenega oddelka za afriškoameriško zgodovino LGBT. Namesto tega se obiskovalka_ec seznani z določenimi zgodovinskimi artefakti, v katere so vključeni tudi artefakti povezani z afriškoameriškimi temami LGBT.

Tako se lahko na področju zgodovine seznanimo z dramskim delom Barvni muzej (The Colored Museum), zbirko skečev s Tonyem nagrajenega avtorja Georga C. Wolfa iz leta 1986. Drama predstavlja enajst satiričnih portretov afriškoameriškega življenja, vključno z Miss Roz, temnopolto transspolno žensko, ki jo je igral ostareli igralec Reggie Montgomery.

Zasledimo tudi dramsko igro Rozina v soncu  (A Raisin in the Sun) Lorraine Hansberry, ki je deloma parodija na igro Barvni muzej. Lorraine Hansberry, lezbijka, ki je pri 34-ih umrla za rakom, je pisala o lastni seksualnosti, imela partnerke ter se pridružila prvi lezbični politični skupini Daughters of Bilitis.

Vidimo lahko tudi znamenito sliko Marš milijona ljudi (Million Man March), znamenitega protesta v Washingtonu, ki smo mu bile_i prvič priča leta 1995 in ki je bil predstavljen na razstavi Making a Way Out of No Way (Prehoditi nemogočo pot). Črno-bela fotografija Rodericka Terrya na razstavi predstavlja udeleženca z napisom »Sem temnopolti gej« (»I’m a black gay man«). Aktivist A D.C.,  ki je pisal o dogodku ob njegovi 20. obletnici, se spominja, da se je Marša udeležilo več sto gejev in lezbijk.

Skratka, novi Smithsonianov muzej je vsekakor dobrodošel zgodovinski in kulturni prispevek Afromaeričank_ov k zgodovini Združenih držav Amerike. Znotraj tega pa so nedvomno pomembni tudi prispevki afriškoameriške  skupnosti LGBT.

Viri:

Advocate.com: Whats Gay about Smithsonians African_American Museum 

Advocate.com: President Obama Honors African-American LGBT Community


* Zakoni Jim Crow so bili zakoni, veljavni na ravni zvezni držav in lokalnih skupnosti, s katerimi so legalizirale_i rasno segregacijo v zveznih državah na jugu ZDA. Napisani so bili v času med leti 1863 in 1877, v veljavi pa so bili do leta 1965. 

Tags from the story
More from Katarina Majerhold

Lezbična ljubezen v Antiki

HISTORIJA Lezbična ljubezen v Antiki Platon je v delu Simpozij opisal ljubezenska...
Read More