Vrsta raziskav razkriva, da veliko LGBT-oseb doživlja različne oblike diskriminacije in so pogosto žrtev različnih oblik nasilja (fizičnega, psihičnega, čustvenega), izsiljevanja, groženj in napadov tako v domačem okolju kot na delovnem mestu in celo na javnih krajih. Zanimalo nas je, kako smo v tem primeru LGBT-osebe pravno zaščitene in kako so storilci_ke kaznovani_e.
V ta namen smo povprašale_i različne odvetniške pisarne za nasvete, ko gre za različne kršitve človekovih pravic v različnih oblikah situacij in dejanj, ki zadevajo LGBT-osebe (glej primere). Odgovore na vprašanja smo dobili v relativno kratkem času. Sicer pa je odvetnicam_kom poznano, da so se zakoni, ki varujejo pravice LGBT v zadnjih nekaj letih spremenili in da še bolj ščitijo posameznikovo_ično identiteto ter integriteto na osnovi spolne usmerjenosti.
Poglejmo si konkretne primere, ki zadevajo morebitne prekrške in kazniva dejanja na osnovi spolne usmerjenosti in spolne identitete.
Kaj pravi zakon v primeru, ko delodajalec_ka izvaja mobing ali celo spolno nadleguje LGBT-zaposlenega_o in kako ga_jo zakon ščiti?
Takšne vrste dejanje bi bilo lahko (ne pa nujno) predmet več ukrepov in postopkov, vse v odvisnosti od okoliščine delavke_ca in delodajalke_ca ter tudi odločitve delavke_ca, ali želi na delovnem mestu vztrajati ali ne. V zvezi s tem je lahko podana tudi pristojnost intervencije državnih služb (v okviru inšpekcijskih postopkov npr. kršitev 7. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu in 6. člena ZDR-1, ki prepoveduje diskriminacijo tudi na podlagi spolne usmerjenosti, ne pa izrecno tudi spolne identitete, čeprav je to zaščitena osebna okoliščina) ali sodna intervencija (v okviru tožbe na preprečitev nadaljevanja oz. plačila odškodnine) oziroma v najhujših primerih kazenski postopek.
Kako zakon ščiti posameznico_ka, če ga_jo mimoidoči_a zmerja in fizično napade na cesti zaradi njegove_njene spolne usmerjenosti ali spolne identitete? Kakšni so ukrepi?
Zmerjanje bi bilo načeloma prekršek zaradi kršitve javnega reda in miru. Fizični napad s telesno posledico pa lahko predmet kazenskega postopka. V primeru, da poškodb ni, gre za prekršek. V vsakem primeru lahko oškodovana_i toži tudi za odškodnino.
Odškodnine zaradi razžalitve, kot so zmerjanje, obsojanje, pljuvanje, grožnje (kršitev osebnostnih pravic) so v Sloveniji načeloma izjemno majhne. Za telesne bolečine pa malce višje, vendar v primerjavi s tujino tudi majhne. Na policijski postaji pa so nam povedale_i, da so v primeru fizičnega napada, npr. brcanje in udarci po glavi predmet kazenske obravnave, po kateri je lahko storilki_cu dosojena globa do višine 350 evrov.
V primeru, da bi nekdo izpostavil_a javno osebnost razkritju njegove_njene spolne usmerjenosti ali spolne identitete proti njeni_njegovi volji. Kaj v tem primeru pravi zakon?
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) zagotavlja, da se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika_ice, pri čemer se upošteva tudi načelo prepovedi diskriminacije. Torej vsakršno neavtorizirano seznanjanje javnosti z občutljivimi osebnimi podatki, ki zadevajo intimnost posameznika_ice, je z zakonom prepovedano.
In nenazadnje, za kakšne vrste prekrškov gre, če je nekdo v dolgoročni istospolni partnerski zvezi. Ko želita partnerja_ki v naslednjem letu skleniti partnersko zvezo in se ustaliti, eden od staršev partnerja_ke želi to zvezo načrtno razdreti, najprej s finančnim izsiljevanjem; ko ji_mu to ne uspe, začne groziti in ustrahovati, dokler to ne eskalira do te mere, da začne groziti, da bo ubil eno_ga od partnerjev_k, zaradi česar se eden_ena od partnerjev_k umakne.
Kazenski zakonik tovrstna ravnanja obravnava pod kaznivimi dejanji ogrožanja varnosti, grdega ravnanja in nasilništva. Zakon se je v zadnjih letih spremenil zagotovo v tem, da še bolj inkriminira storilke_ce kaznivih dejanj, ki bi kogarkoli obsojale_i, zmerjale_i, izvajale_i nasilje in celo grozile_i s smrtjo zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. A že v povsem običajnem smislu Kazenski zakonik (KZ-1-NPB4) (Grožnja, 135. člen) pravi, da: »Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.«.
Pri tem nam je bilo rečeno, da naj se v takih primerih takoj pokliče policijo in storilko_ca naznani policiji, da ga_jo popišejo in obravnavajo kot storilko_ca potencialnega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti ter se s tem sprožijo nadaljnji postopki v skladu z zakonom. Človekovo življenje je neodtujljiva pravica, ki je nima pravice nihče vzeti in vsaka grožnja s smrtjo, četudi na osnovi spolne usmerjenosti, je težak prekršek. Hkrati pa se v takšnih primerih kontaktira center za socialno delo, kjer pojasnijo vse o ogrožajočem ravnanju in vedenju ter pogojih za določitev ogroženosti skupnosti skladno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini.
Za bolj poglobljene, konkretne odgovore in ukrepe pa bi morali iti na osebni razgovor z odvetnico_kom in plačati njihovo storitev. A že omenjeni odgovori nam dajejo vedeti, da različne vrste zakonov vedno bolj ščitijo LGBT-osebe tako pred domačim nasiljem, obsojanjem, zmerjanjem, grožnjami in ustrahovanji, kakor tudi na delovnem mestu in javnih prostorih.
Pravno pomoč lahko poiščete tudi v Pravni svetovalnica LGBT , ki deluje od marca 2015 in je namenjena brezplačnemu pravemu svetovanju za LGBT osebe, pare in njihove družine.
