FILM
Intervju s Samiro El-Maawi, gostjo filmskega festivala
Pri šestnajstih je vedela, da bo postala režiserka. Prvi film »Sans-Papiers«, 45-minutni dokumentarec o ilegalnih prebežnikih v Švici, je posnela leta 2002, leto pozneje pa se je vpisala na filmsko akademijo v Zürichu. Študij je leta 2004 prekinila, ker je bil predrag. Leto 2003 je bilo zanjo prelomno. Takrat je posnela kratki film Vidnosti (Sichtweiten), ki ga je poleg kratkega filma Noč boginj (Nacht der Göttinnen) 27-letna režiserka Samira El-Maawi predstavila tudi na letošnjem Festivalu lezbičnega in gejevskega filma v Ljubljani.
Kako je nastal film Vidnosti?
S filmom Vidnosti sem želela narediti preboj na več nivojih, zato ga danes označujem za svoje osebno in profesionalno razkritje. Poleg tega sem želela izpostaviti nesmiselnost klišejev, stereotipov in predsodkov. Odgovornost za njihov nastanek sem skozi vprašanja in odgovore, ki jih film ponuja, želela pripisati prav vsem nam.
V filmu Vidnosti torej skozi večinoma stereotipne in klišejske reakcije na lezbičnost nastaviš ogledalo »nam« in »njim«.
Da. Mislim, da mi je skozi sproščen in navidez neobremenjen film uspelo pokazati, da kadar govorimo o stereotipih, govorimo vsi enako. Heteroseksualni pari imajo večinoma zmotne predstave o življenju lezbijke ali lezbičnega para, vendar pa tudi lezbijke dostikrat označujemo heteroseksualne ženske za trape in podrejene moškim.
Koliko Samire El-Maawi je v tvojih filmih?
Vsi filmi, na katerih sem do sedaj delala, so zelo intimni in njihov nastanek ne bi bil isti, če ne bi bila lezbijka, ne glede na njihovo ciljno publiko in sporočilnost. V vseh je več Samire El-Maawi kot bi si želela (smeh).
Tudi v filmu Noč boginj?
(Smeh). Noč boginj je produkt obdobja, ko sem se počutila zelo osamljeno. Takrat sem se predvsem izražala skozi poezijo in manj skozi kamero, kar je vidno tudi skozi scenarij in tekst v filmu. Film je nastal kot eksperiment. Za lezbično občinstvo sem želela prikazati strast in ljubljenje med ženskama, saj sem sama dostikrat razočarana, kako površno lezbični filmi izrazijo ravno to komponento odnosov. Nisem želela samo prikazati nežnosti, temveč dobesedno razgaliti telesi in ju na zelo intimen način približati občinstvu.
Bi rekla, da je film erotičen?
Noč boginj ni erotičen v smislu žanra, saj tudi ni bil posnet s tem namenom. Med produkcijo smo izrezali vse eksplicitne prizore, saj gledalk ne želim šokirati. Ne želim prikazovati pornografije, hkrati pa tudi ne želim prikazovati nedolžnega poljubljanja in božanja in ostati na nivoju prikazovanja lezbičnega seksa, kot ga prikazuje večina lezbičnih filmov.
Glede na to, da si v preteklosti že delala na daljših projektih, je zanimivo, da se z Nočjo boginj vračaš h kratkemu filmu.
To je delno povezano s finančnim stanjem. Po drugi strani pa je kratek film močnejši, bolj zadane (smeh). Sporočilnost je zelo osredotočena na tistih par minut trajanja filma, zato je dober kratek film neprimerno težje narediti kot dokumentarec ali celovečerec.
Filmov z LGBT tematiko, ki polnijo kinodvorane, ni veliko. Se ti zdi, da bi LGBT film izgubil na vrednosti, če bi ga primarno delali za heteroseksualno publiko?
Mislim, da se to že dogaja, dober primer je recimo Gora Brokeback, ki je kljub vsej svoji pomembnosti še vedno zadržan v izražanju konkretnega sporočila. Pa še večina uspešnejših LGBT filmov se konča tragično, film Philadelphia pa Fantje ne jočejo in tako naprej. Mislim, da večina družbe še ni pripravljena na LGBT uspešnico s srečnim koncem in to je ena ključnih komponent, kjer mainstream film z vsebinskim poudarkom na LGBT temi za mene osebno izgublja na vrednosti.
Kako se tvoje delo razlikuje od del drugih režiserjev in režiserk s področja neodvisnega LGBT filma?
Prihrani najtežje vprašanje za konec, ne (smeh)?! Filmi, ki sem jih posnela, imajo osebno vrednost in zaznamujejo pomemben del mojega življenja. Po drugi strani pa skozi filme prikazujem ravno tiste stvari, ki jih na platnu pogrešam – na primer v Vidnostih to, da premalokrat pometemo pred lastnim pragom in se ozremo vase, v Noči boginj soočim gledalce z žensko spolnostjo, snemala sem tudi s transseksualci, kralji preobleke, priseljenci itd. Vedno me privlači tema, ki je težka in za ljudi neprijetna in nesprejemljiva. Mislim, da sem ustvarjena za snemanje filmov s posebno težko vsebino (smeh).
