Poslanci SDS so danes v Državni zbor vložili predlog zakona o spremembah Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti za obravnavo po skrajšanem postopku. S predlogom predvidevajo drugačno ureditev dedovanja, ki je po zdaj veljavnem zakonu (22. člen ZRIPS) neustavno, kot je poleti odločilo ustavno sodišče.
SDS tako hoče skozi stranska vrata ugoditi zahtevi ustavnega sodišča in pri tem povoziti bistveno boljši predlog vlade, ki to in vsa nedorečena področja, povezana z istospolnim partnerstvom in istospolnimi družinami ureja v novem predlogu Družinskega zakonika.
SDS kot predlagateljica pri pripravi predloga ni sodelovala z gejevskimi in lezbičnimi nevladnimi organizacijami. Tako kot že v času sprejetja obstoječega Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti ne vzdržuje dialoga s civilno družbo. Zdi se, da je predlagatelju pomembno vse kaj drugega, kot dejansko urejanja težav in problemov, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo istospolni pari in družine. (Foto: delo.si)
Več:
Poročilo STA
Ljubljana, 23. oktobra (STA) – Poslanci SDS so v DZ vložili predlog zakona o spremembah zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki ga pošiljajo v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku. Predlagatelji želijo, da se v skladu z ugotovitvijo ustavnega sodišča ustrezno reši vprašanje dedovanja partnerjev v istospolni partnerski skupnosti.
V SDS so v sporočilu za javnost zapisali, da bodo s spremembami zakona odpravili bistvene oziroma pomembne razlike, s katerimi se odpravlja diskriminatornost. Tako predlog zakona določa, da – v primeru, če zapustnik nima otrok – deduje preživeli istospolni partner celoten delež na skupnem premoženju, medtem ko zakonec v drugem dednem redu deduje le polovico zapuščine, drugo polovico pa dedujejo zapustnikovi starši – ali na podlagi vstopne pravice njuni potomci.
V zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti se 23. člen črta, 22. člen pa spremeni tako, da se glasi, da se za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti uporabljajo splošni predpisi o dedovanju, enako kot veljajo za dedovanje med zakoncema v zakonski zvezi in partnerjema v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske.
Predlog zakona tudi določa, da zakonec, “če zapustnik nima otrok, deduje vso zapuščino le v primeru, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca. Istospolni partner, drugače kot zakonec, ne more dedovati posebnega premoženja svojega partnerja. Istospolni partner, drugače kot zakonec, ne spada v krog nujnih dedičev in ni upravičenec do zakonskega prelegata”.
Ustavno sodišče je namreč julija letos izdalo odločbo, s katero je ugotovilo, da je 22. člen veljavnega zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti v neskladju z ustavo. Državni zbor pa mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev, pojasnjujejo v največji opozicijski stranki.
Pod 3. točko je ustavno sodišče določilo, da do odprave ugotovljenega neskladja za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo za dedovanje med zakoncema po zakonu o dedovanju, še piše v sporočilu za javnost.
Obstoječi zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti sicer opredeljuje dedovanje partnerje in določa, da ima v primeru smrti partnerja preživeli partner pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po tem zakonu.
Nadalje zakon določa, da v primeru, če ima zapustnik otroke, dedujejo premoženje preživeli partner in zapustnikovi otroci po enakih delih, v primeru pa, če zapustnik nima otrok, deduje preživeli partner celoten delež na skupnem premoženju.
Veljavni zakon tudi določa, da se posebno premoženje zapustnika deduje po splošnih predpisih o dedovanju. Splošni predpisi o dedovanju pa se uporabljajo tudi pri dedovanju na deležu skupnega premoženja zapustnika.
Kot je znano, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo predlog novega družinskega zakonika, ki izenačuje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok. Koalicija predlog podpira, v opoziciji pa mu nasprotujejo in napovedujejo možnost referenduma.
