Slika

Razstava Kolaz 2437

 

Aleš Oblak

Družinski portreti

 

Razstava Kolaz 2437Razstava Kolaz 2450Razstava KUD FP Foto Ursa Cuk 2477 foto: Aleš Oblak

 

Lanskoletno parado ponosa je otvorila slikarska razstava petih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so naslovili nekončan boj za enakost LGBTQ-oseb in še posebej tematiko istospolnih družin. Razstava, ki je potekala v Kulturno umetniškem društvu Franceta Prešerna, je le za hip odsevala progresivnost Slovenije, ki je takrat sprejela novelo k Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Že decembra je na referendumu vsa progresivnost padla v vodo …

Tehnike in motivi ustvarjalcev na razstavi so bili raznovrstni, vsi pa so opozarjali na problematiko družine v slovenskem ter mednarodnem prostoru. Dvoje velikanskih platen slikarke Petre Bajić s svojo presunljivostjo in nežnostjo kažeta na lepoto družin z istospolnimi starši. Morda ni lepše metafore za družinsko srečo, kakor starša – v tem primeru lezbični par – ki mirno spita s svojim detetom. Na drugi sliki pa zaide v bolj feministične vode in poudarja lepoto ženskega telesa.

Dela Nike Lapkovski in Tine Lipovšek, ki nastopata v tandemu, se na eni strani lotevajo popularne kulture, na drugi pa ideje o »naravnosti«, ki je bila v zadnjih mesecih pogosto uporabljena v polemikah in demagogiki nasprotnikov uzakonjena poroke istospolnih parov. Lapkovskine slike se igrajo z idejo homoseksualnosti v zabavnih medijih. In res se zdi, da so umetniki že davno sprejeli homoseksualnost kot nekaj popolnoma običajnega, kar se kaže v prvi njeni ilustraciji, ki upodablja homoseksualni par iz televizijske serije Moderna družina. Njeno drugo delo pa prikazuje transpozicijo animiranega filma Neverjetni tradicionalnega studia Disney v okolje istospolnih staršev. Lipovškine slike prikazujejo ljudi z živalskimi obrazi, podobo, ki se igra z idejami naravnosti ter družbenih konstruktov. Podobna je slika Mauglija, junaka iz Knjige o džungli, ki ga vzgajata dva volčja samca.

Bolj bojevito stanco pa zavzema Felix Baum s svojima deloma digitalne umetnosti. Če so prejšnja dela bolj meditativne narave, njegova zvenijo kot politična gesla. Prva napada nasprotnike zakonske enakopravnosti, ki so trdili, da bodo istospolne poroke vodile do uničenja tradicionalne družine, v sliko pa mu uspe vplesti tudi nekaj ekoloških konotacij. Drugo delo prikazuje podobo Boga, kot simbola vere, ter izpostavlja, da slednja nima pravice, da sodi LGBTQ-skupnosti.

Poleg teh slik je bila na voljo tudi tabla, kamor so v času parade ponosa obiskovalci zapisovali svoje definicije družine. Morda gre le za samolepljive listke, ampak sporočila, ki so zapisana na njih, pričajo tako o boju za sprejem v družbi LGBTQ-skupnosti ter njihove lepe želje za prihodnost.

Vsa dela so izvršena z eleganco ter rokodelsko spretnostjo, pa naj gre za komentarje na popularno kulturo, meditacije o lepoti družin z istospolnimi starši, ali pa političnih protiudarcev zoper sile, ki so v naši državi tako zelo glasne o svoji tako imenovani pravičnosti ter moralni večvrednosti.

Ob koncu parade ponosa so dela premestili v kavarno Kolaž na Gornjem trgu v Ljubljani, kjer so bila na voljo za ogled in razmislek ob hladni pijači vse do konca poletja.

 

 

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Pussy Riot obsojene za huliganstvo

Danes je moskovsko sodišče objavilo razsodbo v primeru treh članic ruske feministične...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja