Šole za vse! … Tudi za nas?

REPORT

Šolski sistemi v Evropi so si različni – dejstvo. Večina, če ne vsi, pa imajo eno skupno točko – izključevanje istospolno usmerjenih učencev in dijakov. Raziskava Neznosno udobje zasebnosti o vsakdanjem življenje gejev in lezbijk v Sloveniji je pokazala, da je bilo preko 66% istospolno usmerjenih mladih zaradi svoje spolne usmerjenosti žrtev zbadanja in posmehovanja v šoli. 33% vprašanih trdi, da pri šolskem pouku nikoli niso govorili o homoseksualnosti, 18% anketiranih pa je zatrdilo, da so o homoseksualnosti sicer govorili, a je bila ta predstavljena na negativen način. Kaj je torej narobe z našimi šolami? Zakaj toliko istospolno usmerjenih učencev doživlja neprijetnosti v šoli, kjer preživimo tretjino svojega časa? Kako lahko tako pomembna ustanova kot je šola ne razbija stereotipov, ne odpravlja predsodkov in ne izobražuje o različnostih in človekovih pravicah?

Zaradi teh vprašanj je Društvo informacijski center Legebitra – s podporo programa Mladi v akciji in Urada za mladino MOL – zgrabilo bika za roge in se podalo v neznano. Posledice te ekspedicije: štiri države, štirideset mladih dijakov, študentov in aktivistov, štirideset različnih življenjskih realnosti, sedem dni kulturnih šokov, smeha pa tudi trdega dela. Tako je bilo na mladinskem seminarju Šole za vse!, ki je februarja v Ljubljani združil mlade iz Velike Britanije, Italije, Norveške in Slovenije. Vsak od udeležencev se v svojem okolju s pomočjo različnih projektov ukvarja z istospolno usmerjenostjo, stigmatizacijo, homofobijo in z družbenimi posledicami, kot sta socialna izključenost in diskriminacija. Seminar je temeljil na neformalnemu izobraževanju in je potekal v obliki delavnic in predavanj o človekovih pravicah, aktivnem državljanstvu in demokratičnih družbah. Sliši se resno, ne?

Začeli smo na začetku in s skupnimi močmi raziskovali vsemogočno šolsko vesolje, vse od vrtca do doktorata. Spoznanje številka ena: kako zelo smo si podobni! Vsi gremo v vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo, fakulteto. Spoznanje številka dve: homofobni napisi na šolskih straniščih, molk, nadlegovanje, zmerjanje, heteronormativnost, izpuščanje informacij o homoseksualnosti … Zveni znano, kajne?

Sledilo je iskanje skritega zaklada – iskanje možnih rešitev za navedene težave. Našli smo jih! Ena od tovrstnih dobrih praks prihaja z Norveške, kjer aktivisti in prostovoljci v šolah organizirajo delavnice in se z dijaki pogovarjajo o istospolni usmerjenosti. Mladi tako zgubijo strah pred homoseksualnostjo, ki izvira in neznanja. Podobno smo poizkušali tudi pri nas, pa so nekatere šole zaradi pritiska konzervativnih učiteljev in staršev delavnice odklonile. Na Škotskem pa so se zadeve lotili malo drugače – začeli so pri učiteljih in ostalem šolskem osebju. LGBT Youth Scotland namreč izvaja delavnice za učitelje, kjer jih usposobijo za ravnanje v primeru soočenja s homofobijo v razredu.

Sredi tedna smo zajadrali še v konkretnejše vode. Pogovarjali smo se o politikah, ki ne ščitijo istospolno usmerjenih mladih. Ugotovili smo, da so istospolno usmerjeni učenci in dijaki v šolah v vseh štirih državah relativno nevidni in da je bistvo problema socialno izključevalna politika, ki promovira predsodke in nestrpnost. Mehanizmi za socialno izključevanje se od države do države ne razlikujejo kaj prida. Čeprav Norveška velja za liberalno državo, državo blaginje in strpnosti se mladi v šolah soočajo z nadlegovanjem in zasmehovanjem. Tudi v Veliki Britaniji se stvari le malo razlikujejo od Norveške. V obeh državah se v šolah sicer več govori o LGBT problematiki kot v Italiji in Sloveniji, vendar določena stigma še vedno ostaja.

Kljub vsemu je opazna razlika med severnima in južnima državama. Na Norveškem in v Veliki Britaniji so po letih aktivizma dosegli, da spreminjajo učne načrte in vanje vključujejo LGBT problematiko pri vseh predmetih, tudi pri matematiki (npr. tekstne naloge, v katerih nastopata dva geja).

Pri nas pa počasi dosegamo, da nas pri psihologiji več ne omenjajo skupaj z nekrofili in s pedofili. Stvari se počasi spreminjajo na bolje in seminarji, kot je bil ta, nam dajejo upanje, da bomo prav kmalu dosegli stopnjo, na kateri so severni kolegi, ali pa jo celo presegli. Spoznanje številka tri: Šole za vse! se bodo ponovile v 2009, obljubljajo Škoti!

Esther Paterson, Velika Britanija Za LGBT Youth Scotland je bilo sodelovanje v Šoli za vse naše prvo sodelovanje pri mednarodni konferenci. Celotna izkušnja je bila polna inspiracij tako za udeležence kot tudi za tiste, ki so konferenco pripravljali. Najbolj pomemben je bil varen prostor, ki smo ga na konferenci zagotovili za LGBT mlade, da so ti lahko izmenjevali svoje izkušnje, misli, strahove in sanje. Večina izmed njih še nikoli ni imela takšne priložnosti, zato so bili tudi njihovi prispevki h konferenci občudovanja vredni.

Christian Antoni Møllerop, Norveška  Konferenca je bila odlična. Mislim, da smo vsi dobili precej novih idej in novega navdiha. Zelo dobro je bilo to, da smo bili na konferenci zbrani ljudje iz tako različnih držav. To nam je omogočilo, da smo se učili drug od drugega. Ker pa so bili predstavniki vsake države zadolženi za izvedbo določenega dela konference, smo vsi čutili odgovornost za uspeh Šole za vse. Hvala Legebitri za realizacijo konference in upam, da se bomo kmalu spet dobili. Se morda dobimo na prajdu v Oslu?