Angeli iz nekje vmes

TEMA

Biseksualci vseh dežel, združimo se!

Bisexuality immediately doubles your chances for a date on a Saturday night. – Woody Allen

I wish. – Ana Šporčič

Ljudje pogosto gojijo nekakšno obsesijo z dvojnostjo in komplementarnostjo. Radi imajo protipomenke, nasprotja, pendante, kakorkoli jih že imenujemo, in vse se odvija v parih. Noč in dan, črno in belo, versko in posvetno, homo in heteroseksualnost. Potem pa v ta lepo urejeni svet med seboj kompatibilnih predalčkov kot bitja z drugega planeta pademo mi. Ne tiči ne miši, ne geji ne strejti, ampak »dvospolno razpoloženi«, kot nas lepo pouči stari Slovenski pravopis (1962), ali »obojespolni«, kot nam pravi novi (2003). Kaj pa zdaj? Najbolj očiten in pričakovan odziv »dvojnostnega« človeka, ne glede na njegovo spolno usmerjenost, je seveda popolno zanikanje obstoja česa tako nenavadnega, neprimernega in nepojmljivega kot je biseksualnost. Prav tako prikladno razmišljanje je tisto o biseksualnost kot prehodni fazi med dvema usmerjenostima, da se tako človek lažje privadi na to, da je pravzaprav gej ali lezbijka. Kaj pa, ko bi se enkrat za spremembo zgolj za trenutek posvetili tisti skrajno absurdni hipotezi, ki predpostavlja, da biseksualnost obstaja (tudi) kot ločena spolna usmerjenost in da biseksualci živijo med nami? Bi šlo?

Foto (celotna tema): marymactavish, FallenPegasus, nerdcoregirl in Ben Werdmuller

Biji, bipsiči, biatlonci in dvocevke

Biseksualnost je precej kompleksen pojem, ki ga je nemogoče razložiti v enem stavku. Morda bi najbolj prav prišla obravnava v slogu Radovednega Tačka, ki je otrokom vedno pokazal vse pomene določene besede. V našem primeru gre seveda za precej bolj abstraktne stvari, saj je pojmovanje spolne identitete odvisno od marsičesa. Že takoj naletimo na problem, ki ga pri drugih spolnih usmerjenostih ni oziroma se pojavlja v manjšem obsegu. Nekateri spolno usmerjenost pogosto enačijo z obnašanjem, kar je pri gejih, lezbijkah in heteroseksualcih ponavadi celo legitimno. Pri tem seveda pozabljajo, da so bistvo spolne orientacije občutki oziroma privlačnost, in ne sama dejanja. Nekdo je lahko gej, vendar živi v celibatu.

 Pri biseksualcih je takšno pojmovanje še bolj problematično, saj predpostavlja, da imajo biseksualci odnose z obema spoloma, kar večinoma seveda drži, vendar pa vodi v razne stereotipe o promiskuiteti in hkratnim razmerjem z obema spoloma. Bržkone je tako nastal tudi tisti bizarni mit o tem, kako biseksualca nikoli ne more zadovoljiti le oseba enega spola. Vse to seveda lahko drži za kakšnega biseksualca, prav gotovo pa ne za vse.

Najbolj preprosta definicija biseksualnosti je, da nekoga (spolno) privlačijo osebe obeh spolov, pri tem pa ni pomembno, ali ga kateri spol privlači bolj ali manj in kakšno je število ljudi posameznega spola, s katerimi je bil v spolnem razmerju. Ta definicija seveda ponuja veliko svobode in odpira vrata tako imenovanim trendovskim biseksualcem in bi-radovednežem (bi-curious), ki pa se jim imamo verjetno zahvaliti vsaj za to, da se o biseksualnosti končno nekoliko več govori in piše.

Od 1 do 5

Druga posebnost biseksualnosti je, da osebe obeh spolov niso nujno enako privlačne vsem. Eden prvih resnih raziskovalcev človeške spolnosti, Alfred Kinsey, je človeško seksualnost razporedil na lestvico od 0 do 6, na kateri 0 predstavlja heteroseksualnost, 6 pa homoseksualnost. Biseksualnosti pripadajo vse vmesne točke, ki predstavljajo 5 različnih »stopenj« biseksualnosti, čeprav nekateri trdijo, da jih je še mnogo več. Zanimivo je, da je le malo biseksualcev obkrožilo številko 3, ki pomeni enakovredno privlačnost moškega in ženskega spola. Mimogrede, W.H. Masters in V.E. Johnson v svojih študijah  te »trojkarje« pojmujeta kot ločeno skupino, ambiseksualce. Večina Kinseyjevih biseksualnih respondentov pa se je raje odločila za številko, ki je na lestvici bližje homo in heteroseksualnosti. Nemogoče je ugotoviti, ali je šlo v tem primeru morda zgolj za željo po pripadnosti eni od bolj ustaljenih ali »normalnih« spolnih usmerjenosti, ali pa je raziskava pokazala dejansko stanje. Vsekakor se pogosto zgodi, da biseksualce bolj privlači en spol, nikakor pa to ne pomeni, da bo tudi bodoči življenjski sopotnik tega spola. Spol je pri biseksualcih pač zanemarljiva kategorija, zato niso redke niti veze s kralji in kraljicami preobleke ter transeksualci.

Biseksualni klozet

Nagibanje k homo ali heteroseksualni identiteti seveda ni nič novega in se še vedno masovno prakticira zaradi svoje praktičnosti. Biseksualni coming out je še vedno redkost, saj ga redko kdo jemlje resno. Geji in lezbijke ti zabrusijo, da že enkrat priznaj, da si eden izmed njih, strejti pa ti v najboljšem primeru odsvetujejo to »eksperimentiranje« in ti priporočijo kakšnega »dobrega dedca« oziroma »babo«. Tako večini ne preostane drugega, kot da se v družbi identificira glede na naravo svoje trenutne veze, glede na spol trenutnega partnerja. Na ta način seveda človek izgleda kot velik neodločnež, ki ves čas menja strani. Mar ni to precej podobno razmišljanju, ki bi ga bil deležen kot deklariran biseksualec?

 Težavo predstavlja tudi pojmovanje biseksualnosti kot samostojne spolne identitete. Tako rekoč vedno, ko sem predavala o biseksualnosti, se je na koncu dvignila vsaj ena roka in glas je vprašal: »Ampak če bi imela zdajle punco, bi bila pa lezbijka, kajne?« Ne. Bila bi biseksualka v lezbičnem razmerju. Še vedno bi me privlačila oba spola, vendar bi bila v vezi le z enim. Kar pa zopet ne pomeni, da bi trpela zaradi odsotnosti moških, kot si le-ti radi umišljajo. Prav nepoznavanje biseksualnosti vodi v precej absurdne strahove. Nekdo mi je nekoč dejal, da noče fanta biseksualca, ker »pri tipih bi še lahko kaj naredil, ker je to moje področje, če bi ga začela pecat bejba, pa sploh ne bi vedel, kaj naj, pa še opazil verjetno ne bi tako hitro.«

Bifobija

Zanimivo je, da se istospolno usmerjeni in heteroseksualci zelo redko strinjajo glede česarkoli, da o samih gejih in lezbijkah med seboj sploh ne izgubljam besed. Zadnja leta pa je videti, da so se le zedinili o eni stvari – biseksualcih. In predvsem o tem, da jih ne marajo. Tukaj sicer nastopi nekaj nasprotujočih si »filozofskih smeri«. Prva pravi, da biseksualci dvakrat več seksajo in se imajo oh in sploh super. Zato jih ne maramo. Druga pravi, da so vsi biseksualci pravzaprav latentni homoseksualci, ki se bojijo izraziti svojo pravo spolno usmerjenost. Zato jih ne maramo. Tretja trdi, da so biseksualci bolj promiskuitetni kot drugi, zato so poleg vseh drugih grehov zaslužni tudi za prenos virusa HIV z gejevske na heteroseksualno populacijo. Zato jih ne maramo. Takšnih in drugačnih neumnosti je še na tone, od tega, da imajo heteroseksualci biseksualce za tako rekoč enake gejem in lezbijkam, pri slednjih pa je situacija, kajpak, obratna. Edini način boja proti bifobiji je, da sami sebe najprej prepoznamo kot biseksualce, to sprejmemo kot legitimno spolno usmerjenost in o njej poučimo svojo okolico. Pot pred nami pa je še dolga, zatorej: Biseksualci vseh dežel, združimo se!

 

Vox populi

 Ker kot velika srečnica živim v udobnem mehurčku prijateljskega odobravanja, sem se podala v kruti resnični svet, da poizvem, kaj o biseksualnosti meni dobrohotni slovenski državljan. Potem ko je nekaj teh Janezov ob pogledu na diktafon in omembi biseksualnosti prestrašeno odkorakalo s Prešernovega trga, sem le našla nekaj sogovornikov. Rezultati so sledeči:

Bioseksualci (sic), to so tisti, ki imajo radi moške in ženske, ne? Ampak to traja samo nekaj časa, ker so zmedeni in se šele potem odločijo za pravi spol. Če se odločijo za napačnega, jih je potrebno pa zdravit, ne? Marija, 63

Biseksualci imajo več partnerjev kot heteroseksualci, ker lahko seksajo z moškimi in ženskami. Kar jim sicer čisto privoščim, ampak potem imajo verjetno tudi več spolnih bolezni. Se pa verjetno večina biseksualcev odloči za nasprotni spol, da ljudje potem ne mislijo, da so geji ali pa lezbijke. Maša, 23

Biseksualnost je spolna usmerjenost, tako kot hetero in homoseksualnost. Moj najboljši prijatelj je biseksualec, čeprav hodi v glavnem z ženskami, da ga ne bi imeli za pedra. Čeprav mene tudi to ne bi motilo, ker poznam nekaj gejev in so OK. Žiga, 17

Potem se odpravim še na Metelkovo, to zibel strpnosti in vseobsegajočega sprejemanja, ter pobaram nekaj nič hudega slutečih gejev in lezbijk, ki so vsi po vrsti želeli ostati anonimni.

Saj pomojem biseksualci ful ne hodijo sem, ker so bolj strejt pa to, pa se samo delajo, ker je biseksualnost zdaj in. Jaz ne bi hodila z biseksualko, ker bi jo ves čas pecali tipi in bi se mi to ful gabilo. NN, 22

Kaj vem, saj z biseksualci ni nič narobe, samo po mojem smo jim mi samo za seks in se potem raje poročijo s kakšno bejbo. Jaz sem enkrat hodil z enim biseksualcem in je bilo v redu, ampak večinoma so pa bolj kurbe. Mislim, promiskuitetni. NN, 18

Po mojem bi morali biti biseksualci bolj organizirani in se bolj zavzemati za svoje pravice. Trenutno so znotraj gejevskega in lezbičnega gibanja precej nevidni in potem ljudje o njih mislijo vse sorte, ker jih ne poznajo dobro. NN, 27

Zadnjič sem nekje prebral, da so angeli biseksualni. Samo ne vem kako, ker nimajo spolovil. NN, 19

Neizmerna ljudska modrost me tudi tokrat ni razočarala. O tem zadnjem bi bilo pa vsekakor vredno povprašati Škofovsko konferenco. Ob priliki.

Tags from the story
More from Anamarija Šporčič - Janis

Novice od tam 6

Posvojitve po evropsko Odbor ministrov Sveta Evrope je v Strasbourgu sprejel novo...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja