Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe (na fotografiji) je pred kratkim, po vrnitvi iz obiska na Kitajskem, izjavil, da ne mara prejemati mednarodne pomoči iz Zahoda, saj je ta povezana s pritiski k sprejemanju homoseksualnosti.
Nasprotno menje pa ima Mugabe o Kitajski, ki jo je pohvalil, saj ne omejuje finančne pomoči. V intervjuju je povedal, da je Kitajska zelo konstruktivna partnerka, medtem ko Evropa in Amerika vsakršno pomoč pogojujeta, čemur sam nasprotuje. Dodal je še, da so evropske in ameriške države negativno nastrojene do kitajskega pristopa, ker je ta drugačen od njihovega. Po njegovih besedah Amerika in Evropa pomoč izkoriščata za nadzorovanje, medtem ko Kitajska prek pomoči promovira afriški duh. Zahod poskuša, po mnenju Mugabeja, afriške voditelje in voditeljice napeljati k sprejetju homoseksualnosti prek mednarodne pomoči.
Mnenje zimbabvejskega predsednika se sklada z mnenjem predsednika Ugande Yowerija Musevenija, ki je izjavil, da Uganda ne potrebuje zahodnega denarja za preživetje in da bi bilo grešno sprejeti denar v zameno za to, da ne bi kazensko preganjali homoseksualnosti. Kljub svoji na videz odločni drži pa se ugandski predsednik poskuša ponovno prikupiti zahodnim državam s poskusi omilitve zakona o kriminalizaciji homoseksualnosti, o čemer smo na našem blogu že poročali.
Zimbabvejski predsednik je sicer splošno znan po svojih preteklih bizarnih izjavah. Ena takih cvetk se je zgodila v začetku letošnjega leta, ko je izjavil, da se mu kraljica Elizabeta smili zaradi britanskih »gejevskih navad.« Svoje homofobije Mugabe ni skrival niti na hčerini poroki aprila letos, ko je v svojem govoru na poročnem sprejemu zagrozil, da bo izključil vse diplomate in diplomatke, ki bodo omenjali homoseksualnost v Zimbabveju.
Nedvomno si želimo, da nobena afriška ali katera koli druga država na svetu ne bi več potrebovala tuje humanitarne pomoči. In dokler homofobni voditelji in voditeljice držav ne bodo pripravljeni na dialog o tako osnovni temi, kot so človekove pravice, je postavljanje pogojev za humanitarno pomoči eden od redkih načinov, s katerim se morda lahko naredi korak v smeri večje enakopravnosti. Seveda pa upamo, da tovrstni ukrepi v prihodnosti ne bodo več potrebni in da bo povsod poskrbljeno za pravice LGBT-skupnosti in preostalih manjšin.
