Odbor hrvaškega parlamenta za družino, mlade in šport je prejšnji četrtek pričel z razpravo o predlogu zakona o življenjskem partnerstvu. Zakonski predlog je podrlo šest poslancev SDP (Socialdemokratska stranka Hrvaške), proti pa je glasovalo pet poslancev HDZ (Hrvaška demokratična skupnost). Navzoči so bili tudi predstavniki LGBT-organizacij, in sicer Sanja Juras iz Kontre, Marko Juričić iz Zagreb Pridea ter predstavniki in predstavnice združenja U ime obitelji (V imenu družine) in Grozd.
Najbolj vroči temi sta bili starševska skrb in pravica življenjskih partnerjev in partnerk do zdravstvenih storitev, kar vključuje tudi oploditev z medicinsko pomočjo . Zunanji član omenjenega odbora, član stranke HDZ, Stjepan Adanić je dejal, da predlog zakona krši konvencijo o otrokovih pravicah in nasprotuje referendumu o zakonski zvezi, na katerem je, naj spomnimo, večina glasovalnega telesa na Hrvaškem odločila, da se v hrvaško ustavo zapiše, da je zakon zveza med moškim in žensko.
Ladislav Ilčić iz Grozda nikakor ni dojel dejstva, da so istospolne skupnosti družine in predlagal, da se pojem „družinska skupnost“ v zakonskem predlogu preimenuje v „življenjsko skupnost“. Dodal je še, da predlog zakona nasprotuje hrvaški tradiciji.
Doktorica Aleksandra Korać Graovac je, kot zunanja članica odbora, načelno podprla predlog zakona inga ocenila kot pomembnega in potrebnega, a je proti določilom o partnerski oziroma starševski skrbi.
Juričić iz Zagreb Pridea je izjavil, da podpirajo predlog zakona in zahtevajo, da ta vključuje še heteroseksualne pare.
O predlogu so se doslej izjasnili zakonodajni odbor, odbor za enakopravnost spolov, odbor za zdravstvo in socialno politiko, odbor za človekove pravice in pravice nacionalnih manjšin ter odbor za finance in državni proračun.
Po obravnavi predloga v parlamentarnih odborih se bo razprava preselila v sam sabor , kjer ga bo predstavil minister za javno upravo Arsen Bauk.
Kot kaže so hrvaški parlamentarci in parlamentarke bolj zavzeti za urejanje pravic na družinskem področju kot slovenski kolegi in kolegice, ki si jih države nekdanje Jugoslavije jemljejo kot zgleden primer naprednih politikov in političark.
