Medprostor gejevske poezije

KNJIGA

 Majhen hotel. Zdi se, kot da živi v nekem drugem času in diha čisto svoje življenje. Pod njim morje, polno meduz. Slikovita kulisa se zdi kot naročena za shajališče šestih pesniških figur. Junija se je že tretjič zapovrstjo po zaslugi Centra za slovensko književnost oziroma izjemne vztrajnosti vodje projekta, Braneta Mozetiča, zgodila mednarodna delavnica prevajanja gejevske poezije. Medtem ko so pesmi ponudile utrinke iz intime, so se v sproščenih popoldanskih pogovorih razgrinjala življenja prisotnih pesnikov.

Drugi moški so zapolnili tvoj prostor
v moji postelji. A odsotnost te knjige
 
ki sva si jo nekoč delila, ki sva jo oba
brala tisto poletje, ko sva se spoznala,
 
ponovno razpre praznino v meni,
še danes, toliko let kasneje.
 

Samski, izjemno produktivni Američan iz Madrida, Lawrence Schimmel, se je kot avtor ali urednik podpisal že pod več kot dvesto izdaj. Pesnik, esejist, pisec znanstvene fantastike, gejevskih erotičnih zgodb, romanov v stripu, poznan tudi kot »avtorica« lezbičnih romanov in večkrat nagrajeni avtor otroške literature. Ali kot pravi njegov oče: »Moj sin piše knjige za otroke in knjige, za katere ne bi hotel, da jih moji otroci berejo.« Ob pogovoru o krstni slovenski izdaji, slikanici Sosedje in prijatelji, se je spomnil svoje čisto prve izdaje, zbirke erotičnih zgodb, ki jih je v roke prijela celo njegova babica. Po branju je pripomnila: »Pa saj je kar dobro spisana, ampak a ne bi raje napisal česa, kar lahko prodaš filmski industriji in s tem obogatiš?« Ob tej anekdoti Lawrence nalašč poudari svoje poreklo, ki ga tako ali tako izda že priimek.

Občudujem vsak gib, ki ga narediš,
a ne bom prelil svojih misli v besede,
čeprav lahko vidim, kot riba,
ki vijuga med kamni v bistri vodi
na dnu tvoje duše, tvojo misel …
 

Škot Christopher Whyte med popoldanskim posedanjem ob plaži pripoveduje o letih, ko je soustanavljal oddelek za škotsko literaturo na glasgowski univerzi, kako je pred tem dvajset let preživel na italijanskih piazzah, o formaciji konzervativne struje na oddelku njegove univerze, ki je povzročila radikalno odločitev o novi selitvi. Zapustil je delovno mesto in se  kar naenkrat znašel v Budimpešti, ki jo je izbral brez jasnega razloga, zgolj zato, ker je v delu Evrope, ki je trenutno najbolj živ. Pesmi piše v galščini, prozo v angleščini, doslej je izdal štiri romane. V drobnih opazkah, kot na primer, da so Andraseve pesmi zelo konzervativne ali da je le težko določiti spol pišočega zgolj iz branja teksta, se razkrivata njegova izjemna širina in senzitivnost, neobremenjena s kalupi.

V razgretem pesku
potno sidro:
tvoje nabrekle bradavičke.
 
Morje se drgne
ob zaslepljujoče nebo:
razburkanost tvojih mišic.
 

Madžar Andras Gerevich je po študiju v Londonu bliskovito prodrl na madžarski literarni sceni in je predsednik 300-članske sekcije mladih pisateljev njihovega društva pisateljev. Je tudi producent in scenarist risanih filmov, slovenska kulturna publika se je z njegovim delom srečala leta 2006, ko je animirani film Synchronoff, za katerega je napisal scenarij, dobil nagrado na festivalu Izolana. Redke trenutke brezdelja najraje preživlja s svojim izvoljencem, francoskim baletnim plesalcem, ki ga ob tej priložnosti zaradi delovnih obveznosti na žalost ni mogel pospremiti, čeprav sta oba popolnoma zaljubljena v Mediteran. Ko govori o moških, se popolnoma zgrozi nad pojavom metroseksualcev, zdi se, da mu je bližji prvinski alfa samec.

Zdaj je drugače: zdaj se lažje
dotaknem tvoje tople kože s prsti,
čeprav so hladni;
potem zdrsnem nižje.
Predmeti, ki posredujejo, so odveč:
čeprav mlada, sva že gola.
 

Dolgolasi Dmitrij Kuzmin je ruski urednik in pesnik, ustanovitelj več literarnih revij in ena izmed osrednjih figur moskovske pesniške sredine. Ustanovil je specializirano revijo za gejevsko poezijo, revijo za haikuje in mnoge druge, ima tudi lastno založbo in je neprestano na lovu za mladimi talenti. Ob pogovoru o udeležbi na literarnih večerih postreže z realističnim pogledom, da so literarni večeri namenjeni bolj srečevanju pesniške in pisateljske sredine kot pa publiki, saj tudi moskovski literarni večer le izjemoma pritegne več kot 40 gostov. Na branju v Izoli nastopi z izjemno prezenco in močnim občutkom za nastopanje z rahlo humorno ironično distanco. Njegova poezija je močno avtobiografska, neposredna in na trenutke brutalno odkrita.

(več veš od mene)
 
poljubljaš
kot bi me celega požiral
 
vse manj različna sva
 

Valerij Ledenjev je kljub mladosti že zelo oblikovan avtor, odlikuje ga močan in svojstven pesniški izraz. Na zunaj deluje precej zadržano in plaho, nekako v senci Dimitrijeve veličine. Dolgolasec, ki je študiral lacanovsko psihoanalizo, je doslej izdal eno zbirko. Po branju v izolski knjižnici pove, da se še privaja na javno nastopanje in se rahlo odsotno zazre v daljavo.

zarezale so vame, tvoje poti.
slovo od meglic. resnica dotika,
ki si obeta blagost: v besedah,
ki priklicujejo svetlobo. je slutnja,
da jih poznaš.
 

Gašper Malej je edini slovenski predstavnik na delavnici. Njegova rahlo ekscentrična pojava hitro pritegne Christopherjevo pozornost in nekdanji profesor v naslednjih dneh nedvomno uživa v stimulativni intelektualni izmenjavi. Gašper trenutno pripravlja drugo pesniško zbirko, sicer pa je izjemno aktiven prevajalec sodobnih italijanskih avtorjev, njegove izkušnje se nedvomno pokažejo pri diskusijah o prevajanju, kjer trdno zagovarja tezo, da mora dober prevajalec razviti mnoštvo glasov, ki so orodje za ustrezno prevajanje. Kmalu po delavnici se bo preobrazil v dramaturga nastajajoče gledališke produkcije Mama.

Mnogo plasti in zadnji utrip. Kmalu bo izšla antologija evropske gejevske poezije, ki jo bo uredil Brane Mozetič, in v njej bodo, poleg ostalih pesnikov, objavljeni vsi udeleženci delavnic.

Pesmi sta prevedla Gašper Malej in Urban Belina. Foto: Urban Belina.
Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Napadli Cafe Open

Med literarnim večerom, ki je danes potekal v Cafe Open, je skupina...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja