Medvedi in medvedje usluge

KOMENTAR

V zadnjem času se je javno oglasilo kar nekaj glasov, ki so postavljali pod vprašaj obstoj specializirane kulturne ponudbe. Seveda se niso spraševali o smiselnosti festivala slovenskega filma, antologije zdomske lirike, ali pa koncerta baročne glasbe, pač pa o primernosti festivala gejevskega in lezbičnega filma, Mesta žensk, antologije ameriške črnske poezije, zbirke Lambda in še česa. Vrli fantje (hetiči in geji) niso povedali nič novega, o tem po grmovju vreščijo vrabci že leta, zato sem bil prepričan, da tema ne sodi več v območje kulturnega dialoga. A na srečo so me mladci zbudili iz prijetne dremavice, da sem si moral zastaviti vprašanja o smiselnosti lastnega početja. Naj kar tako po vrabčji pameti v nič zaženem skoraj sedemdeset naslovov Lambdinih knjig, ali 23 let filmskega festivala? Ker je vrabčja inteligenca prepričana, da je kultura ena sama, da je literatura samo dobra ali slaba, da je film en sam, in da ni potrebe po specializirani GLBT reviji (tako so se oglašali na DSP ob aferi Revolver), ker bi se morale te vsebine pojavljati povsod, torej po vseh revijah, festivalih, razstavah, založbah, televizijah itd. In če nadaljujem, ker naj bi bili GLBT sprejeti v vseh lokalih, savnah, hotelih itd. enako kot vsi hetiči, ni nobene potrebe po speciliziranih lokalih itd. – še huje, da gre za getoizacijo, ki v bistvu šele diskriminira GLBT populacijo itd. Uf, tema vredna cele knjige, ne pa par tisoč znakov. Naj ostanem na vrtičku založništva.

 Pred par leti sem od italijanskega agenta prejel sporočilo, da Tondellijevega romana pač ne bom mogel izdati v Lambdi, ker je v svoji oporoki zapisal, da njegova dela ne smejo iziti v nobeni GLBT založbi, zbirki, antologiji. Glede na to, da se je avtor tik pred smrtjo vrnil v naročje svoje konservativne katoliške družine, sem si rekel, da se mu je pač zmešalo, ali da so mu papir podtaknili. Roman je letos izšel pri Literi in bil še pred tiskovko deležen posebne (gejevske) pozornosti. Tu mi je lučka prvič kliknila! Letos sem želel skleniti avtorske pravice za roman italijanskega pisatelja, prav nič skritega geja, Alda Busija, a ni šlo. Pojasnilo: avtor ne želi, da njegova dela izhajajo v katerikoli specializirani zbirki, torej tudi v GLBT ne. Tej zavrnitvi je sledila še ena: ne založba ne avtorica (alžirskega porekla) Nina Bouraoui ne želita izida pri taki založbi, ker ne želita doseči samo omejene publike. Tu pa sem se že resno vprašal, kaj je s to publiko? Ni torej problematična vsebina, temveč embalaža?

Spomnil sem se svojih drugih aktivnosti. V času skrbi za program v nedeljskem K4 nisem imel nikakršnih problemov z glasbenimi in tudi drugimi gosti – nastop je odklonila zgolj Darja Švajger. In v 23-ih letih se ne spomnim, da bi en samcat filmski distributer sporočil, da ne želi, da se njegov film predvaja na pedrsko-lezbičnem festivalu. Seveda slovensko publiko močno moti embalaža festivala, saj tovrstno vsebino prav radi gledajo v kakem Koloseju, in po toliko letih je včasih le žalostno videti, kako malo samozavesti premore GLBT populacija, ki potrebuje str8 potrditev, da sprejme nek izdelek. »Normalno« obnašanje tujih partnerjev pa kdaj ublaži ta grenak priokus.

Kaj je torej tako značilnega za literaturo, da se ravno na tem področju pojavlja največ težav? Po eni strani je s svojo narativnostjo najbolj primerna za izražanje GLBT tem, snovi, junakov, problematike, ideologije itd., obenem pa je bila (in je še) prav literatura najbolj pod drobnogledom oblasti, ideologij, cenzur, zato ni čudno, da so njeni ustvarjalci še posebno previdni. Danes, ko (zlasti prozne) avtorje vse bolj vlečejo trg, slava in denar, bodo pogosteje pomislili, kako se njihova dela prodajajo. Bolj ko bodo v svojih delih eksplicitni, ožji bo potencialni krog bralcev: manj bo prevodov (v dobršnem delu sveta je to še vedno prepovedana tema), manj knjig po knjižnicah, knjižnih klubih, šolah itd. Če pa bodo svoja dela izdajali v specializiranih zbirkah, bodo njihove »možnosti« še manjše. Takih knjig še GLBT populacija ne bo kupovala, zlasti tista ne, ki se razkriva le ponoči, na sceni ali med štirimi stenami (in ta je še celo na zahodu pravzaprav v večini!!!). Zato sem enostavno preveril, kako je s sprejemanjem knjig, ki izidejo pri Lambdi. Rezultati so pokazali, da že sama »embalaža«, torej specializiranost zbirke, odkrita GLBT usmeritev moti nakup. Knjižnice so tako nabavile 126 izvodov zgodb D. Leavitta (Lambda), Tondellijev roman pa že kmalu po izidu 166 izvodov (Litera). Izposoja obeh je bila v prvih sedmih mesecih približno enaka, okoli 260 izposoj. Roman Iztoka Majheniča, ki se je meni zdel prelahkoten za Lambdo, so izdala Učila, in lahko bi rekel, da je postal pravi gejevski hit. Knjižnice so nabavile 229 izvodov, izposodilo pa si ga je kar 1092 bralcev. Res, če bi izšel pri Lambdi, bi bili rezultati morda za dve tretjini slabši. Najbolj zgovorna primerjava med GLBT založbo in str8 založbo se pokaže pri kolegici Suzani Tratnik. Njene knjige kratkih zgodb Vzporednice (Lambda), ki je prejela nagrado Prešernovega sklada, bila nominirana za nagrado Fabula in prejela cel kup laskavih ocen, so knjižnice kupile natanko 110 izvodov. Roman Tretji svet, ki je letos izšel pri CZ, pa kar 236 izvodov. Temu podobna je bila tudi izposoja, pri prvi 216, pri drugi 572. Kaj se dogaja v glavah fakultetno izobraženih knjižničark, da so prvo knjigo (s komaj kaj lezbično vsebino), recimo, naročile v 5-ih izvodih, drugo (pravi eksplicitni lezbični roman) pa v 15-ih? Ali so zadaj kaki posebni deali, ki jih imajo s knjižnicami veliki založniki? Morda tudi, toda v prvi vrsti velja verjetno prav to, kar sem izpostavil že na začetku. Približno v stilu napotkov: bodi gej/lezbijka, ni ti treba tega skrivati, toda zaboga ne hodi naokoli z nalepko na čelu. Nalepka GLBT založbe je v medvedji deželi verjetno res medvedja usluga.

Ps: ko sem zaključil ta zapis, je v Franciji ravno, baje po nesreči, vojaško vozilo! do smrti povozilo slovensko medvedko Francko.

Foto: Igor Modic (Delo)
Tags from the story
Written By
More from Brane Mozetič

Od svobode k represiji

KOLUMNA Ko je povsem neznani ameriški soul pevec Timmy Thomas leta 1972...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja