Zaton možatih žensk?

MEDIAŠIT 

V septembrski Večerovi prilogi Bonbon smo brali članek o tem, ali je res konec obdobja možatih žensk in poženščenih moških. Na vprašanje novinarke Ksenije Koren sta odgovarjala mag. Janez Drobnič, poslanec Nove Slovenije in bivši minister za družino, in dr. Pavle Gantar, poslanec Zares. V ozadju modrovanj o pravih, naravnih spolih sta mnogokrat strah pred feminizmom in paranoično spodbijanje njegovih pridobitev. Prav v tej maniri je, denimo, Drobnič menil, da so bila osemdeseta, ko je pri nas nastalo feministično gibanje, tako rekoč železna doba – zaradi »(ne)plemenitosti kovine«. Tako je le potrdil proslulo prepričanje, da je feministično gibanje »poskušalo s svojo filozofijo spremeniti čudovito žensko naravo v moško in nasprotno«. Da gre za navaden predsodek, dokazuje že to, da konservativni ideologi nenehno pozabljajo, koliko so zgodnje feministične iniciative naredile za pereča vprašanja nasilja nad ženskami in otroki ter neenakosti žensk in moških, s katerimi si takrat državne institucije raje niso mazale rok, vsaj ne javno. Če je poslanec Gantar menil, da se v oznaki »možata ženska« skriva šovinistična zavist, pa si je Drobnič oddahnil, ker se bojda bližamo zlati dobi vrednot, seveda takih iz krščanskega družinskega imaginarija, kajti z »menjavanjem vlog« – kar je seveda spet pritaknjeno feminizmu – dosežemo le zmedo vrednot, ki že najeda naše potomstvo. Skratka, kdor krši biologistična pravila in omejitve spola, ta se po Drobniču ne bo počutil »ne dobro ne varno«. Namesto tega se je treba oprijeti zastarelih prepričanj, po katerih se družbena neenakost elegantno zamaskira z navidezno komplementarnostjo (seveda zgolj dveh spolov in prevladujoče heteroseksualnosti), ki je tako rekoč nadčasovno utemeljena v naravnem in – nacionalnem. Neki Drobniču ljubi pisec namreč modruje, naj ne pijemo »iz iste čaše«, kar naj bi bila neka metafora za različnost ženske in moške spolne vloge. Toda »pravi« napotek bi bil verjetno ta, naj ne pijemo iz drugih čaš, ampak samo iz tiste, ki nam je dovoljena, pa naj bo v njej še taka brozga. Očitno naj bi se v svojih omejitvah počutili dobro in varno že zato, ker so možnosti izbire tako ogrožajoče. Za koga le?

Tags from the story
Written By
More from Suzana Tratnik

Mediji, ljudje in koze

KOLUMNA Že večkrat sem razmišljala o tem, kako smo bile aktivistke na...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja