Leto in 8 mesecev po zloglasnem referendumu o Družinskem zakoniku in 5 mesecev po ljubljanski paradi ponosa, kjer je ministrica Anja Kopač Mrak v govoru dejala, da se bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še letos lotilo sistemske ureditve položaja istospolnih partnerjev in mavričnih družin, te še vedno ni na vidiku.
Kot je za Dnevnik povedal sociolog dr. Roman Kuhar so odgovori in rešitve jasni, problem pa je v politični levici, ki nima dovolj politične volje, da bi se zavzela za enakopravnost vseh, kar se je pokazalo že pri kompromisni različici družinskega zakonika.
Izjava pravnice dr. Barbare Rajgelj za isti časnik je podkrepila Kuharjeve besede: »Kljub temu da ministrstvo javno izkazuje podporo sprejemu zakona, se zdi, da v koaliciji, zlasti pa pri vodstvu Socialnih demokratov, ni podpore za ureditev protiustavnega stanja. Zakon, ki bi uredil pravice gejevskih in lezbičnih parov in njihovih otrok, je eden redkih zakonov, ki državi ne prinašajo nobenih finančnih bremen. Zato je finančna kriza zgolj izgovor za utrditev ignorantske in konservativne politike na področju človekovih pravic, ki pri slovenski levici vlada že celotno poosamosvojitveno obdobje.«.
Sistemsko diskriminacijo istospolnih parov in mavričnih družin so pravnice ugotovile v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Stanovanjskem zakonu, Obligacijskem zakoniku, Kazenskem zakoniku, Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, Zakonu o kazenskem postopku, Zakonu o splošnem upravnem postopku, Zakonu o pravdnem postopku, Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pri Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) in Zakonu o dedovanju, pa sta bili neustavnosti dokazani celo na Ustavnem sodišču, ki še vedno nista odpravljeni.
Kot je še zapisal Dnevnikov novinar Blaž Petkovič je Upravno sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti postopka registracije istospolne partnerske skupnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZRIPS-a. Po informacijah, ki jih je pridobil Dnevnik, naj bi sodišče zavzelo stališče, da gre za »neustavno pravno praznino«, ker ZRIPS ne omogoča sklenitve skupnosti na drugem mestu, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa raznospolnim parom to izrecno omogoča.
Enaka obravnava pred zakonom je človekova pravica. Kršitev katerekoli človekove pravice zaradi katerekoli osebne okoliščine je bila z razglasitvijo Splošne deklaracije o človekovih pravicah leta 1948, katere podpisnica je tudi Slovenija, opredeljena kot zavržno dejanje. Če dopuščamo kršitve človekovih pravic lgbt osebam, dopuščamo prakso kršenja človekovih pravic. Ta tako postaja vedno bolj vsakdanje, sprejemljivo dejanje. Zato, med drugim, tudi prihaja do kršenja človekovih pravic delavk in delavcev, etničnih in verskih manjšin, žensk, senzorno in/ali gibalno oviranih oseb, oseb, ki jim je onemogočeno dostojno življenje zaradi t. i. gospodarske krize … Ko se kršijo človekove pravice ene osebe, se kršijo človekove pravice nas vseh.
