Novice od tam

 Navratilova o bistvu poroke

V začetku avgusta so potencialni bodoči kandidati za ameriškega predsednika (ali, bog nas usliši, predsednico) razpravljali o gejevskih in lezbičnih pravicah. Odgovori so bili poznani: načeloma so vsi za državljanske pravice gejev in lezbijk, večina pa je proti homoseksualnim porokam. Razpravo je na CNN komentirala Martina Navratilova, ki se je na zadržke glede poroke odzvala takole: »Če nam niso priznane vse pravice, potem govorimo o diskriminaciji. Mislim, da homoseksualne poroke preveč seksualiziramo. Poroka zame ni vprašanje seksa. Ko moški poklekne pred žensko in jo vpraša, če se bo poročila z njim, govori o preostanku svojega življenja. Govori o tem, da ji bo stal ob strani kot partner, jo ljubil, spoštoval, cenil, vse to. To je bistvo poroke. In gejem in lezbijkam ta možnost ni dana. To ni pošteno.«

 

Nasilje na paradi v Zagrebu

Letošnje »paradne dni« v Zagrebu je podprlo več znanih hrvaških osebnosti, med drugimi celo predsednik Stipe Mesić. Sporočilo parade je bilo, da je izražanje lastne identitete človekova in državljanska pravica. A kot je dejal Franko Dota, eden od organizatorjev, družba, v kateri živimo, te pravice pogosto ne priznava seksualnim manjšinam. To se je na žalost pokazalo tudi po paradi; v Zagrebu so namreč napadli več skupin gejev in lezbijk, med njimi tudi slovensko delegacijo. Nekaj udarcev je skupil Mitja Blažič iz Diha, ki mu je napadalce sicer kmalu uspelo odgnati s pomočjo velikega mavričnega dežnika. Blažič je nato napad prijavil na policiji v Zagrebu, kjer pa je naletel na neprofesionalen odnos policistov. Blažičevemu partnerju je, na primer, eden od policajev zabrusil, da se na policijski postaji ne sme dotikati ali objemati svojega partnerja.

IGLHRC in ILGA sta pozvali hrvaško vodstvo, da obsodi napade. Po skoraj dveh mesecih je hrvaško notranje ministrstvo napade obsodilo, na Blažičevo uradno pritožbo, da je bil policijski postopek neprofesionalen, pa so zapisali, da policisti na kraju dogodka niso uspeli pridobiti vseh informacij o napadu, ker naj bi bil Blažič nekooperativen. Priznali so, da v poročilu o napadu stvari niso opisane tako, kot jih je opisal Blažič – in da so na to opozorili policiste – vendar pa vse to ni vplivalo na obravnavo tega primera. Glede pritožbe, da so Blažičevemu partnerju prepovedali, da se ga dotakne ali ga objame, je zapisano, da so bili Blažič in njegovi prijatelji »prijazno opozorjeni na neprimerno vedenje na policijski postaji« in da bi »v taki situaciji na to opozorili tudi vsakega drugega občana«. Pismo zaključujejo z ugotovitvijo, da je bil postopek – razen v izpostavljenem primeru – korekten, hkrati pa se Blažiču opravičujejo, če je bil postopek zanj neprijeten. Upajo, da bodo njegove pripombe pripomogle k še večji profesionalizaciji hrvaške policije.

 

 Budimpešta med nasiljem in razkritjem politika

Tako kot zagrebška, je bila tudi letošnja Parada ponosa v Budimpešti v znamenju nasilja. Nekaj sto neofašistov in drugih nasilnežev je kljub policijskemu spremstvu sledilo paradi in okrog 2000 udeleženk in udeležencev obmetavalo z jajci, kamni, steklenicami in dimnimi bombami. Nekateri med njimi so vpili: »Pedre v Donavo, za njimi pa še Žide!« Tudi ponoči je bilo zabeleženih nekaj napadov, dva napadena geja sta iskala celo zdravniško pomoč. Napade je obsodil župan Budimpešte Gábor Demszky. Dejal je, da je žalostno, ker napadalci trdijo, da s svojimi napadi »ščitijo normalnost«, ko pa je vse to, kar počnejo, daleč stran od tega, kar je normalno v demokratičnih državah. Njihova dejanja je obsodil kot netolerantna, primitivna in strahopetna. Zatrdil je, da se kot župan postavlja na stran tistih, ki jih v Budimpešti preganjajo zaradi vere, porekla ali spolne usmerjenosti. »V takih okoliščinah,« je dodal, »sem tudi jaz Žid, Cigan in Gej«.

Večdnevni festival ob Paradi ponosa je otvoril državni sekretar v madžarski vladi Gábor Szetey, ki je v svojem govoru naredil razkritje in povedal, da je tudi sam gej: »Jaz sem Gábor Szetey. Vernik. Madžarski Evropejec. Državljan, državni uradnik, član vlade. In gej. […] Menim, da lahko in da moramo odpraviti kulturo tišine. Moram povedati, kdo sem, da bodo moje lastne odločitve končno krojile mojo lastno usodo. […] Človek, ki ga je sram in ga strašijo, ne more biti enakopraven.« Takšen govor je znanstvena fantastika za slovenske politike in državne uradnike, predvsem za tiste, ki bi ime Gábor Szetey lahko nadomestili s svojim … in povedali resnico o sebi.

 Japonski Diet brez lezbične političarke

Japonska političarka in GLBT aktivistka Kanako Otsuji je prva razkrita lezbijka, ki se je julija letos potegovala za mesto v zgornjem domu japonskega Diet. Kandidirala je na listi opozicijske Demokratske stranke, vendar nekaj več kot 38000 glasov, ki jih je prejela, ni zadostovalo za vstop v zgornji dom.  Poraz je ni potrl. Svoj volilni rezultat je komentirala: »Današnji dan si bomo zapolnili zato, ker smo danes postali močnejši.«

HIV+ turisti

Peter Wiessner in David Haerry sta pripravila »potovalni priročnik« za HIV+ osebe. Gre za poročilo o tem, kako različne države v svetu obravnavajo HIV+ turiste in v katere države je vstop prepovedan ali otežen. Poročilo je izdala ILGA.

Tags from the story
Written By
More from Roman Kuhar

E, moj Saša

FILM Pogovor z Dennisom  Todorovićem Zaključni film 26. lezbičnega in gejevskega filmskega...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja