226.651
Glavnina revije Narobe, ki je pred vami, je nastala pred referendumom o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je potekal 20. decembra 2015. Na njem se je 226.651 državljank in državljanov Slovenije izreklo za enakopravnost istospolnih in raznospolnih parov, 394.482 pa, da svojim sosedom ne dopustijo uživati teh nekaj pravic, ki jih sami že imajo in bi jih po potrditvi novele tudi obdržali.
O referendumu je bilo zapisano že toliko resnic in laži, da vsega skupaj ni vredno obnavljati. Seveda so se takoj po porazu – ki je bil poraz v pravnem smislu, ne pa nujno tudi v družbenem – našli tisti, ki so želeli biti generali po bitki. Ti so najbolje vedeli, kako se upreti cerkveni mašineriji, tedenskemu pranju možganov ob nedeljskih mašah, izdatni podpori političnih strank na desni in že tradicionalni odsotnosti jasne podpore na levi strani. Vedeli so, kaj vse je bilo narobe in kako zlahka bi bilo dobiti tak referendum. S prstom so kazali na irski referendum, pri tem pa spregledali, da je njihova kampanja trajala celo leto, da je za spremembo zakona jasno in glasno stala celotna vlada in da je irska katoliška cerkev pomembno oslabljena zaradi vrste seksualnih in podobnih škandalov v preteklosti. Nekateri so glasno opozarjali, da stopamo nazaj, saj je bilo razmerje med glasovi za in proti na prejšnjem referendumu o Družinskem zakoniku marca 2012 boljše. Pri tem so priročno spregledali, da obeh referendumov ni mogoče neposredno primerjati: Družinski zakonik ni prinašal popolne enakopravnosti za istospolne pare: ni jim omogočal možnosti poroke, pač pa le civilno partnerstvo, in ni jim omogočal skupnih posvojitev. To dvoje pa sta, tako se zdi, ključni točki preloma, kjer se dogaja kulturni boj. Referendumski boj, v katerem lahko »pomiriš« ljudi z zagotovilom, da poroka še naprej ostaja privilegij zgolj heteroseksualcev in da bodo otroke lahko skupaj posvajali zgolj poročeni heteroseksualni pari, preprosto ni primerljiv z referendumskim bojem, v katerem tovrstne pomiritve ni. Zato je 226.651 glasov za popolno enakopravnost nezanemarljiva številka. Ob tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so bili podporniki novele razklani med tiste, ki so glasovali, in tiste, ki so glasovanje bojkotirali, ker so bodisi napačno razumeli instrument kvoruma ali pa menili, da večina ne sme na referendumu odločati o človekovih pravicah manjšine.
Med vsemi poreferendumskimi komentarji je izstopal zapis »Zgodovinski za!« Mojce Pišek v Dnevniku, ki je bržkone najbolje opisala pozicijo, ki bi jo morala zavzeti LGBT-skupnost v Sloveniji: »Če bi bila jaz proti, bi me bolj skrbelo tistih 226.624 posameznikov, ki so za. To je namreč tista populacija, ki se glede za ne bo premislila, medtem ko za vse proti še naprej ostaja upanje. (…) 226.624 ljudi je zame vsekakor znamenje, da nismo ravno povsem brezupni. Tisti, ki so za, bodo vedno za. Tisti, ki so proti, pa ne bodo vedno proti. Nekega dne jih po njihovem proti sploh nihče ne bo vprašal. Imeli bomo boljše ustavne sodnike, ki bodo enostavna vprašanja človekovih pravic prepoznali kot zadeve, o katerih ne morejo odločati sovražne in laži polne kampanje. Ljudje se bodo naveličali razmetavanja denarja in tega, da nekaj sociopatov izrablja njihovo lahkovernost. Kolesa splošnega družbenega napredka bodo naprej povlekla tudi Slovenijo. Tokrat je zgolj zamudila vlak, s katerim bi se lahko odpeljala med države pionirke. Ni najmanjše možnosti, da bi čez 20 let Slovenija sredi Evrope stala kot ograjena trdnjava nazadnjaštva.« Tako je, sestra! In tega se zavedata tudi Metka in Aleš, zato si tako prizadevata prigrabiti si nekaj političnega kapitala, saj njun čas nepreklicno mineva. Tik-tak-tik-tak …
Mavrični MOL
V počastitev mednarodnega dneva boja proti homofobiji in transfobiji je MOL maja 2015 organiziral okroglo mizo o vsakdanjem življenju LGBT-oseb. Po koncu okrogle mize je sledila svečana podelitev certifikatov »LGBT prijazno«, ki so jih prejeli: Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Javni stanovanjski sklad MOL in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Decembra so certifikat podelili še devetim organizacijam: Ljubljanskemu gradu, Snagi d. o. o., Turizmu Ljubljana, Kinodvoru, Mali ulici – Centru za otroke in družine v Ljubljani, Slovenskemu mladinskemu gledališču, Osnovni šoli Franceta Bevka, Radiu Kaos in Javnemu holdingu Ljubljana.
»Ker želimo osveščati ljudi tudi širše, smo se skupaj z nevladnimi organizacijami lotili projekta certifikat LGBT prijazno, v katerega se lahko vključijo vse zainteresirane javne in zasebne organizacije ter podjetja,« so pojasnili. Namen projekta je predvsem osveščanje ljudi o LGBT-tematiki in ustvarjanje pozitivne klime znotraj delovnega okolja in navzven do LGBT-oseb.
Mestna občina Ljubljana je za aktivnosti na tem področju prejela nagrado najboljših praks na lokalnem nivoju, ki jo v okviru Evropske nagrade za javni sektor (EPSA 2015) podeljuje Evropski inštitut za javno upravo.
Mestna občina Ljubljana se je ob referendumu o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih jasno postavila v bran človekovim pravicam LGBT-oseb in nekaj večerov ljubljanski grad odela v mavrične barve. Pogled na grad je bil čudovit.
Filmski festival in stari zapleti
V začetku decembra 2015 se je uspešno zaključil 31. festival LGBT filma. Glavno nagrado žirije rožnati zmaj za najboljši film je dobila indijska melodrama Margarita s slamico režiserke Shonali Bose, glavno nagrado občinstva pa film Kako (vsakič) zmagati v dami režiserja Josha Kima.
Festival je potekal v šestih mestih v Sloveniji (Ljubljana, Ptuj, Celje, Koper, Maribor in Bistrica ob Sotli), kjer je bilo predvajanih 36 filmov, v programu off pa še dodatnih 7. Tako kot že v preteklih letih, se je tudi letos zapletalo s financiranjem festivala. Slovenski filmski center (SFC) je avgusta obvestil organizatorje LGBT filmskega festivala, da je njihova vloga »nepopolna in vložena s strani neupravičene osebe«. Brane Mozetič je v odprtem pismu SFC zapisal, da njihov odnos do festivala, z redkimi izjemami, »nikoli ni bil ugoden, državna podpora pa tudi ne – dolga leta je sploh ni bilo, zadnja leta pa se je podpora SFC gibala okoli številke 7.000 evrov. Ob tem, da gre za najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi ter najstarejši slovenski mednarodni filmski festival, s čimer bi se SFC lahko kitil, je ta podpora minimalna. Res je, tudi brez nje bo festival preživel, in upam, da bo preživel tudi ta sistem, ministre in direktorje.« Direktor Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar se je odzval na odprto pismo Braneta Mozetiča in v njem obrazložil, zakaj SFC letos ne bo sofinanciral Festival LGBT filma. Rutar v pismu navaja, da so v centru natančno spoštovali Zakon o Slovenskem filmskem centru, po katerem kandidati ne smejo imeti nikakršnih dolgov do SFC-ja. Ker je ŠKUC pri SFC-ju zaprosil za sredstva skupaj z Emotion filmom, ki ima do SFC-ja neporavnane dolgove, je slednji po natančnem spoštovanju črke zakona, zavrnil njihovo vlogo. Ob tem pa vendarle ostaja odprto vprašanje, zakaj SFC, ki je sklep sprejel že maja, Škuc pa o tem obvestil šele avgusta, ni pozval Škuc k dopolnitvi vloge, kot zahteva besedilo razpisa SFC. Festival je bil sicer prvič organiziran že leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi. Ob 30-letnici so ga preimenovali v Festival LGBT filma.
HIV in nacionalna strategija
Društvo Legebitra je že leta 2010 aktivno sodelovalo pri nastanku petletne Nacionalne strategije za HIV in AIDS, poleti 2015 pa so pripravili izhodišča za pripravo nove strategije. Eden izmed predlogov Legebitre je, da se po vzoru drugih držav, dosedanja strategija za HIV in AIDS razširi v Nacionalno strategijo za HIV in SPO. Legebitra je junija 2015 pripravila tudi posvet O stigmi in HIV. Dopoldanski del posveta je bil namenjen vprašanju stigme moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, popoldanski del pa strokovni razpravi o dosedanji strategiji za HIV. V okviru te razprave je Legebitra prvič predstavila svoje predloge. Posnetke razprav strokovnjakov na temo strategije si lahko ogledate na Youtube strani OdzivnaHIV.si.
Medtem je Nacionalni inštitut za javno zdravje (končno) objavil letno poročilo o okužbi s HIV-om za leto 2014. Čeprav so nekateri napovedovali, da bo število novih diagnoz rekordno visoko, s čimer naj bi presegli 55 novih diagnoz iz leta 2011, se to vendarle ni zgodilo. A številke niso vzpodbudne, saj je bilo prijavljenih 48 diagnoz okužbe s HIV-om, največ po letu 2011 in na istem nivoju kot v letu 2008, ko je številka prvič presegla 40 primerov. Za primerjavo: pred petnajstimi leti je bilo prijavljenih 13 novih diagnoz, pred desetimi, ko je bil zaznan nenaden poskok, pa 38.
Od 44 moških je bila diagnoza postavljena pri 32 MSM (moških, ki seksajo z moškimi), pri dveh je šlo za prenos okužbe s heteroseksualnimi spolnimi odnosi z ženskami iz držav z visoko prevalenco, pri enem pa pri injiciranju drog. Devet moških ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od skupin z višjim tveganjem. Dve ženski sta se najverjetneje okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, ena pa pri vbrizgavanju prepovedanih drog. Pri 58 % na novo diagnosticiranih HIV-pozitivnih oseb je bila diagnoza okužbe zelo pozna, prizadetost imunskega sistema pa tako huda, da bi te osebe že morale prejemati protiretrovirusna zdravila. Zaradi aidsa so leta 2014 umrle tri osebe. Pa še podatek za 2015: v prvi polovici leta je bilo prijavljenih 19 primerov novih diagnoz in trije oboleli zaradi aidsa.
Nagrade in prevodi
Med peterico pesniških zbirk za Veronikino nagrado 2015, ki je namenjena najboljši pesniški zbirki leta, je bila tudi knjiga Nataše Velikonja Ostani, ki je izšla v zbirki Vizibilija pri Založbi ŠKUC. Ostani je peta pesniška zbirka Nataše Velikonja, s katero sledi ljubezenski in družbenokritični poeziji.
Nekaj slovenske lgbt-literature je bilo v letu 2015 prevedeno tud v tuje jezike. Banalije Braneta Mozetiča so bile prevedene v francoski (Banalités) in nemški jezik (Banalien 2), njegova pesniška zbirka Nedokončane skice neke revolucije je bila prevedena v hrvaški jezik (Nedovršene skice jedne revolucije), kratkoprozna zbirka Vzporednice Suzane Tratnik pa je izšla v arabskem prevodu. Oktobra sta se omenjena avtorja skupaj s Kristino Hočevar predstavila tudi na samostojnem literarnem večeru v Atenah v gledališču Semio, novembra pa sta Brane Mozetič in Gašper Malej nastopala v LGBT-centrih v Rimu in Neaplju.
Trans-internet
Ne spreglejte: prva domača nevladna organizacija, namenjena podpori, informiranju, opolnomočenju in zavezništvu transspolnih oseb v Sloveniji je končno na spletu. Najdete jih na transakcija.si, kjer si najprej splača ogledati slovarček izrazov. Odprl se vam bo nov svet!
3. zlate tifanije
Aprila so bile v Klubu Tiffany z velikim pompom podeljene 3. zlate tifanje, edinstvene nagrade za posebne dosežke in osebe, ki so zaznamovali domačo LGBT-sceno v letu 2014. Nagrade so bile podeljene v šestnajstih kategorijah. Za nominiranke in nominirance je v štirinajstih kategorijah glasovalo ljudstvo, nagradi v kategorijah življenjsko delo in naj strejt/ka pa sta bili podeljeni po izboru organizatork in organizatorjev (Društvo ŠKUC, Kulturni center Q, Klub Tiffany). Zlate tifanije so prejele oziroma prijeli: Salome za življenjsko delo, Nataša Sukič za lezbo leta, Miha Kavčič za pedra leta, fleur de Tiffany, ambasadorko leta in naj žurerko, Jedla za drama queen in naj kelnarco, Eva Gračanin za naj strejtko, Andrej Peranič za naj tračarico, Bilybabe za naj DJ-ko in Ana Kobal za zlato taško. Za škandal leta je bila nagrajena kuhinja v ozadju Slovenia’s Next Best Drag (SNBD), za umetniške dosežke dokumentarni film »Božja napaka«, za naj žur Fairy Queen Garden Party, za prodor leta pa Cafe Kolaž.
Dike
Ne, ni napaka. In ne gre za dyke, čeprav bi se kratica DIKE res lahko tako prebrala. To je projekt Legebitre, ki ga finančno podpirajo Norveški skladi, pri projektu pa sodeluje še Mirovni inštitut, Zavod Open, Inštitut za pravno raziskovanje, izobraževanje in svetovanje, Zagovornik načela enakosti in norveški partner LLH iz Osla. V okviru projekta sta nastali dve pomembni študiji: analiza pravnega položaja istospolnih partnerstev in družin v Sloveniji, ki je pokazala, da so istospolno usmerjeni diskriminirani v vsaj 70 zakonih, transspolne osebe pa tako rekoč pravno popolnoma nevidne, in ponovitev raziskave o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji, ki je bila prvič izvedena pred desetimi leti. V okviru projekta je začela delovati tudi pravna svetovalnica, vzpostavljena pa je bila tudi mreža lgbt-prijaznih odvetnikov in odvetnic. Vse skupaj najdete na Facebook strani projekta (LGBT pravice) in na spletni strani lgbtpravice.si
Svet za sovražni govor
Pri Mirovnem inštitutu je začel delovati Svet za odziv na sovražni govor, ki je v svojih štirih dosedanjih odzivih večkrat opozoril na homofobični sovražni govor. Med drugim so opozorili, da spletna stran 24kul.si promovira neenakopravnost, diskriminacijo in izključevanje istospolno usmerjenih oseb, da je bil na spletni strani Nove Slovenije objavljen homofobični komentar Irene Vadnjal, v katerem ta homoseksualnost označuje za nemoralno dejanje in posredno celo poziva k nasilju nad homoseksualci, opozorili so na sovražni tvit Romana Vodeba, v katerem kot odziv na spremembe ZZZDR poziva pedofile vsega sveta, naj se združijo in pridejo v Slovenijo, ker jim tu ne bodo kršene človekove pravice, poudarili so, da nekateri predstavniki RKC vztrajno širijo neprimerno retoriko v odnosu do istospolno usmerjenih itd. Odziv na stališča Sveta je bil velik in pogosto žolčen. Saj veste, ko mački stopiš na rep … Svet za odziv na sovražni govor lahko spremljate na naslovu www.mirovni-institut.si/govor.
Priredil in z bloga Narobe preplonkal Roman Kuhar. Spremljate aktualne novice na www.narobe.si.
