Novice od tu (25)

blazic 300Zadeva Open – zaključena

Foto: Žurnal24.si

S sodno poravnavo med tožnikom, Mitjo Blažičem, in toženimi, Markom Kousom, Janom Stenovcem in Jernejem Šercerjem, se je v začetku februarja na Okrajnem v sodišču v Ljubljani zaključila zadeva Open. Kous, Stenovec in Šercer bodo tako v dogovorjenih deležih Blažiču do aprila 2014 izplačali 4.700 EUR odškodnine.

Po pritožbi na odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je napadalce na Cafe Open marca 2010 zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika, obsodilo na leto in pol zapora, je Višje sodišče v Ljubljani junija 2011 Kousu in Stenovcu zaporno kazen znižalo na sedem mesecev, Šercerju pa na pet. S tem je bil kazenski postopek zoper napadalce na Cafe Open pravnomočno zaključen, Okrožno sodišče pa je z odškodninskim zahtevkom Blažiča napotilo na civilno pravdo. Ta je proti obsojenim junija 2012 vložil tožbo za odškodnino v višini 9.900 EUR.

Kot je dejala Blažičeva pooblaščenka, odvetnica Romana Sladič, je bil dogovor možen predvsem zato, ker se nihče od tožencev ni izmikal svoji odškodninski odgovornosti, temveč je bil njihov odnos do tega pozitiven, v smislu ‘kar smo si skuhali, bomo tudi pojedli’. »Poleg tega pa so med pogajanji očitno pokazali, da razumejo, da so ravnali zavržno in da to obžalujejo. S sodno poravnavo smo se tako izognili nadaljnjim stroškom postopka ter mukotrpnemu, predvidoma več let trajajočemu, sodnemu postopku, hkrati pa nam je to omogočilo, da smo soglasno določili tako višini obveznosti kot tudi roke plačil, vse na način, ki tožencem omogoča, da prevzete obveznosti dejansko tudi zmorejo izpolnjevati. Sodba o dosojeni odškodnini namreč lahko ostane tudi zgolj črka na papirju, če je toženci ne želijo ali ne zmorejo izpolniti. S sodno poravnavo pa smo prišli do takšnega dogovora, ki ga toženci zmorejo izpolnjevati in ki so ga poleg tega sprejeli tudi kot pravičnega, zato se dogovora (vsaj zaenkrat) tudi držijo,« je še dodala odvetnica Sladič.

Tudi Blažič je z razpletom prvega primera obsodbe javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na osnovi spolne usmerjenosti pri nas, ki je doživel tudi odškodninski epilog, zadovoljen. »Pomembno je, da so napadalci skozi postopek spoznali, da so ravnali napak in se do podobnih idej in ravnanj v prihodnje distancirali. Pomembno je tudi, da smo s primerom začeli ustvarjati sodno prakso na področju preganjanja homofobnega nasilja. In nenazadnje smo želeli žrtve nasilja iz sovraštva do istospolno usmerjenih pri nas spodbuditi, da bi homofobne napade poslej pogosteje prijavljali policiji ter se pogosteje posluževali pravnih sredstev, ko jim je storjena krivica,« je povedal Blažič.

Odvetnica Sladič soglaša: »Sodni epilog zadeve Open je dokaz, da je smiselno poseči po pravnih sredstvih zoper homofobno nasilje, saj se bo tako pokazalo, da je tovrstnega nasilja več, kot se predvideva. To pa bo pri žrtvah gotovo spodbudilo nadaljnje ukrepanje, saj jim bo jasno, da niso osamljen primer, da za to niso sami krivi in da biti žrtev tovrstnega nasilja ni sramotno. Hkrati bo tudi na drugi strani poraslo zavedanje, da tovrstno nasilje ne bo ostajalo nekaznovano, kar bo verjetno vsaj pri nekaterih potencialnih nasilnežih preprečilo, da bi svoje nasilne vzgibe tudi uresničevali.«

Blažič bo v znak solidarnosti del odškodnine doniral Društvu parada ponosa in Zavodu za kulturo raznolikosti Open.

Eva Gračanin

Paradni-teden-2013 200Ljubljana pride 2013

Letošnji Teden parade ponosa se bo odvijal od 8. do 15. junija – na ta dan bo v Ljubljani organizirana tradicionalna povorka. Odločitev za ta datum je padla v dogovoru s festivalom Junij v Ljubljani, ki bo tokrat sodeloval z organizacijskim odborom parade. Slogan letošnje parade je »Svoboda in solidarnost sta istospolni par«.

Za prvo parado ponosa lahko štejemo protest leta 1969, ko se je skupina transoseb, gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewall Innu v New Yorku. Od takrat se parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo lgbt-oseb ter kot proslava raznolikosti spolnih identitet in spolnih usmerjenosti in promocija vključevanja in solidarnosti.

Prvo parado ponosa smo v Sloveniji organizirali leta 2001 kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem izmed ljubljanskih lokalov, ki gejevskemu aktivistu Branetu Mozetiču in njegovemu gostu iz Kanade Jeanu Paulu Daoustu ni dovolilo vstopa v lokal. Parada ponosa je nato postala tradicionalna prireditev. Letošnja je trinajsta po vrsti.

Ustavno sodišče spet ugotovilo neustavnost zakona

Ustavno sodišče Republike Slovenije je odločilo, da je Zakon o dedovanju v neskladju z Ustavo. Državnemu zboru zdaj nalaga odpravo ugotovljene neustavnosti. Do odprave neustavnosti pa za partnerki ali partnerja istega spola, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila partnerske skupnosti po Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), veljajo enaka pravila za dedovanje, kot veljajo za zunajzakonska partnerja različnih spolov.

Že novembra 2009 je Ustavno sodišče odločilo, da je 22. člen ZRIPS-a, ki ureja dedovanje v registrirani istospolni partnerski skupnosti, neustaven. Po tej določbi do odprave neskladja, ki še vedno ni odpravljeno, za registrirane istospolne partnerje in partnerke velja Zakon o dedovanju.
Omenjene neustavnosti je Pahorjeva vlada, poleg drugih z družino povezanih zadev, želela urediti v Družinskem zakoniku, ki pa je bil marca lani zavrnjen na referendumu.

Če se bo trend ustavnih odločb nadaljeval, bomo do enakopravnosti zakonskih zvez v Sloveniji prišli korak za korakom. Kamen na kamen palača. Pravica na pravico enakopravnost.

maribor 200Štajerska roza pomlad

Foto: Dejan Žagar

Mitja Blažič je že za Narobe blog poročal, da štajerska lgbt-scena letošnjo pomlad očitno doživlja pravo prebujenje. Drugi dan koledarske pomladi so namreč organizatorke in organizatorji iz skupine za istospolno usmerjene mlade Lingsium, ki deluje pod okriljem MKC Maribor, in Plesne dimenzije, v prostorih tamkajšnje plesne šole na Miklavčevi pripravili prvi LGBTQ-party v Mariboru. V ritmih DJ-ja Lucky (gre za Dafne, eno od sester iz znamenitega tria Sestre) in priznane glasbenice in igralke Bilbi se je do jutra sukalo 220 obiskovalk in obiskovalk vseh generacij (kar je še posebej pohvalno) z vseh koncev Slovenije in sosednjih držav.

V soju žarometov je v svojem slogu na vrhuncu večera navdušila tudi nepogrešljiva Salome. Kot je ocenil eden od soorganizatorjev Andrej Brdnik z Lingsiuma, so nad številom obiskovalk in obiskovalcev zares presenečeni in veseli: »Dobili smo ogromno pozitivnih kritik, tako da smo že v pripravah za naslednji party, ki bo v začetku junija.«

Pred  pričetkom zabave je znana mariborska komičarka Martina Ipša v Astoriji pripravila stand-up večer, na zabavi so delili letake za prvi lgbt-osebam prijazen lokal Skrito – cafe lounge bar na Lentu, v Plesni dimenziji prirejajo dobro obiskan plesni tečaj za istospolne pare, Lingsium pa prek Facebooka že vabi k sooblikovanju letošnje Akcije strpnosti na  Grajskem trgu. Smo v Mariboru po ljudski vstaji priča tudi pravi rožnati revoluciji?

tifanije 200Podeljene prve Zlate tifanije

Ob 20. obletnici AKC Metelkova in delovanja homoklubov, se je klub Tiffany odločil, da prične s podeljevanjem nagrad za naj homodosežke v preteklem letu. V gala dvorani kluba Tiffany so tako zadnjo zimsko soboto (16. marca) prvič podelili Zlate tifanije, edinstvene nagrade za posebne dosežke in osebe, ki so zaznamovali domačo homosceno v letu 2012.

Nominiranke in nominiranci so se za prestižne nagrade potegovali v odprtih in zaprtih kategorijah. V odprtih so lahko svoje favorite in favoritke nominirali in zanje glasovali obiskovalci in obiskovalke kluba Tiffany, v zaprtih pa je zmagovalce določila strokovna Akademija Tiffany.

Dobitnice in dobitniki prvih Zlatih tiffanij so: Peder leta je Grega Vehement, lezba leta Barbara Rajgelj, naj kelnarca Žele, zlata taška Katja Gradišar, naj transa Gogi, naj strejt Jaka Neon, naj DJ-ja Papi & Naj, naj žur Fairy Queen Garden Party, naj umetniški dosežek predstava Somrak bleščavih sprevržencev, gejevska ikona leta Grega Vehement, škandal leta zavrnitev Družinskega zakonika, naj tračarica Peranič, naj žurerka Gogi, ambasadorka leta Anže Homovec, prodor leta Papi & Naj, drama queen Jedla. Zlata tifanija za življenjsko delo pa je šla v roke Reneja Volkerja.

Čestitke nagrajenkam in nagrajencem. Komaj čakamo Zlate tiffanije 2014 – in ob tem spominjamo, da so leta 2002 za dosežke na lgbt-sceni podeljevali že Roza flaminge.

bovec 200Lgbt-osebam prijazen turizem

Da se iz slabega lahko rodi tudi dobro, je dokazalo Izobraževanje ponudnic in ponudnikov turističnih storitev na temo: »LGBT-osebam prijazen turizem – globalna turistična tržna niša v vzponu«, ki ga je aprila v Bovcu organizirala Legebitra v sodelovanju z Lokalno turistično organizacijo Bovec (LTO Bovec), Hotelom Mons, potovalno agencijo Diverse travel in Turizmom Bohinj.

Naj spomnimo. Lani poleti je LTO Bovec izdala katalog »Nastanitev na Bovškem, poletje 2012«, v katerem so navedeni ponudniki turističnih storitev na Bovškem. Katalog je vseboval tudi legendo piktogramov, med katerimi je bila oznaka »homoseksualci nezaželeni«, ki so ga izbrali trije ponudniki storitev.

Izobraževanje je med drugim pokazalo, da tudi pri oblikovanju lgbt-osebam prijaznih turističnih strategij capljamo za nekaterimi evropskimi državami. Seznamu lgbt-prijaznih turističnih destinacij v Evropi, kjer kraljujejo Amsterdam, Barcelona, Berlin, London, Madrid, Mikonos, se je pridružil tudi Dunaj. Na sejmu turizma ITB Travel Fair marca v Berlinu pa je svojo lgbt-osebam prijazno turistično strategijo predstavila tudi Bolgarija. Prehitevajo nas po levi in desni, od spodaj in od zgoraj.

lesbo 200Spet je izšel Lesbo

Po skoraj osmih letih je izšla nova, 23. številka politične, socialne in kulturne revije Lesbo. Revija sicer v nerednih časovnih intervalih izhaja že od leta 1997. Je »naslednica fanzina Lesbozine (1988) in biltena Pandora (1993–1996), sestra časopisa Lezbnik (2012)«. Revijo izdaja lezbična sekcija Škuc LL, ureja pa jo Nataša Velikonja. Nestrpno pričakujemo naslednjo številko.

Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

Začenja se 32. festival LGBT filma

Že jutri se z OFF programom v Klubu Tiffany na Metelkovi v...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja