Seznam pravic (ne)registriranih istospolnih parov

justice-rainbow-flag

Barbara Rajgelj, doktorica prava, nam je posredovala dokument, ki našteva pravice (ne)registriranih istospolnih partnerjev in partneric. Seznam ni izčrpen, saj je težko predvideti vse situacije, v katerih se lahko znajdejo (ne)registrirani istospolni partnerji in partnerice in v katerih bi jim bile v primerjavi s heteroseksualnimi pari kršene pravice.

Z zavrnitvijo Družinskega zakonika na lanskem referendumu je Slovenija ostala v skupini držav, ki istospolno usmerjenih oseb v zakonodaji ne obravnava na enak način kot heteroseksualno usmerjenih oseb. Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS)1 je bil sprejet sicer leta 2005, vendar se je velikokrat doslej pred ustavnim sodiščem in pred drugimi državnimi organi izkazal kot diskriminatoren in protiustaven.

Istospolnim parom, ki so svojo skupnost registrirali, pravni red priznava zgolj nekatere partnerske pravice (pravico do preživnine, pravico do pridobivanja skupnega premoženja, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah), odreka pa jim druge, zlasti socialne pravice.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Po trenutni ureditvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)2 zaposleni registrirani partner ali partnerica nima pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja ali partnerice in pravice do nadomestila dohodka za nego družinskega člana.3  Nezaposleni registrirani partner ali partnerica pa se po svojem partnerju ali partnerici ne more zdravstveno zavarovati.4

Razlikovanje pri dostopu do zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja po partnerju ali partnerici (celo v primeru neregistrirane dejanske partnerske skupnosti!) je v nasprotju z obveznostmi po 14. in 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), kar  ugotavlja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi P.B. in J.S. proti Avstriji.5

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)6 priznava vdovsko pokojnino tudi registriranim istospolnim partnerjem in partnericam. V 40. točki 7. člena namreč določa, da je vdovska pokojnina pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski partnerici ali partnerju po umrlem zavarovancu ali zavarovanki, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerici ali partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerki ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon (53. člen).

Stanovanjski zakon

V Stanovanjskem zakonu (SZ-1)7 je določenih več pravic, ki so vezane na status zakonca oziroma partnerja/partnerice v zunajzakonski zvezi, niso pa dane partnerjem ali partnericam v istospolni partnerski skupnosti po ZRIPS. Takšna je tudi pravica do sklenitve najemne pogodbe s preživelim zakoncem najemnika ali najmenice po 109. členu SZ-1. Preživeli istospolni partner ali partnerica najemnika ali namjemnice namreč nima pravice zahtevati sklenitve podobne pogodbe.

Obligacijski zakonik

Obligacijski zakonik (OZ)8 med osebe, ki imajo v primeru smrti ali hude invalidnosti bližnjega ali bližnje pravico do denarne odškodnine, prišteva ožje družinske člane, med katerimi so našteti tudi zakonci. Ob pogoju trajnejše življenjske skupnosti imajo to pravico tudi zunajzakonski partnerji ali partnerice (četrti odstavek 180. člena OZ). Med osebami, ki imajo pravico do pravične denarne odškodnine za njihove duševne bolečine, registrirani ali neregistrirani (zunajpartnerski) istospolni partnerji ali partnerice niso navedeni. Istospolni partner ali partnerica v primeru smrti partnerja ali partnerice tako nima možnosti zahtevati materialne kompenzacije za duševne bolečine, ki jih ob tem občuti, kakor to lahko zahteva zakonec ali pod dodatnim pogojem tudi heterospolni partner ali partnerica v zunajzakonski zvezi.

Kazenski zakonik

Družinska razmerja ščiti tudi Kazenski zakonik (KZ-1)9. Ta registrirano istospolno skupnost omenja le:

  • v zvezi s pregonom določenih kaznivih dejanj, ko je za pregon potreben predlog (npr. po četrtem odstavku 170. člena KZ-1 pri posilstvu, če je dejanje storjeno proti osebi, s katero storilec ali storilka živi v registrirani istospolni skupnosti),
  • v zvezi s pregonom na podlagi zasebne tožbe (npr. po 244. členu KZ-1 pri nekaterih kaznivih dejanjih zoper premoženje, ki so bila storjena proti partnerju ali partnerici iz registrirane istospolne partnerske skupnosti),
  • v zvezi z opustitvijo ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje (280. člen KZ-1),
  • v zvezi z opustitvijo ovadbe o kaznivem dejanju in storilcu ali storilki (281. člen KZ-1),
  • v zvezi s pomočjo storilcu ali storilki po storitvi kaznivega dejanja (282. člen KZ-1).

Na mestih, na katerih kazensko pravo ščiti družino in partnerska razmerja, izrecne omembe istospolnih partnerjev ali partneric ne najdemo. Kljub temu pa nekatera kazniva dejanja lahko storijo tudi partnerji ali partnerice v registrirani istospolni skupnosti:

  • Kaznivo dejanje je kršitev družinskih obveznosti: kaznuje se, kdor hudo zanemarja družinske obveznosti in pusti v težavnem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase (193. člen KZ-1).
  • Zakon kot kaznivo dejanje določa tudi neplačevanje preživnine (194. člen KZ-1), vendar ga – drugače kot kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti – lahko storijo tudi istospolni partnerji ali partnerice, saj se kaznuje tisti, ki ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati, čeprav bi to zmogel. Partner ali partnerica v registrirani istospolni skupnosti je po ZRIPS dolžan dajati preživnino svojemu partnerju ali partnerici, zato pride v poštev kot potencialni storilec ali storilka kaznivega dejanja neplačevanja preživnine.
  • Ker pojem registrirane istospolne skupnosti ni izenačen s pojmom zakonske zveze, v istospolnih razmerjih ne pride v poštev kaznivo dejanje dvojne zakonske zveze, saj to stori le, kdor sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poročen ali poročena, ali kdor sklene zakonsko zvezo z osebo, za katero ve, da je poročena (188. člen KZ-1). Čeprav tudi ZRIPS enako kot Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) temelji na načelu monogamije, sklenitev nove registrirane istospolne skupnosti – ob že eni prej veljavni skupnosti – ni kaznivo dejanje. Tovrstne kršitve bi bile v praksi mogoče le v razmerjih, kjer je bila prejšnja skupnost sklenjena v tujini, saj se pri nas registracije istospolne skupnosti ne more opraviti, dokler sta obe ali ena v veljavni registrirani istospolni partnerski skupnosti ali v zakonski zvezi.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij

Norma Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)10 med osebe, glede katerih je treba obsojencu ali obsojenki na prestajanju kazni zapora omogočiti, da ga obiščejo, ne uvršča partnerja ali partnerice v istospolni registrirani skupnosti.11 Obisk drugih oseb je možen z dovoljenjem upravnika ali upravnice zavoda za prestajanje kazni zapora.

Postopkovni zakoni

Zakon o kazenskem postopku (ZKP)12 med osebami, ki so oproščene dolžnosti pričevanja, našteva obdolženčevega  zakonca oziroma osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ne pa tudi partnerja ali partnerice v registrirani ali neregistrirani (zunajpartnerski) istospolni skupnosti.13

Podobno velja za Zakon o splošnem upravnem postopku14 (določba 183. člena), pa tudi za Zakon o pravdnem postopku15, ki v 233. členu daje priči pravico, da odkloni odgovor na posamezna vprašanja, če bi to škodovalo sorodnikom, zakoncu ali osebi, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, kot jo določa zakon, ki ureja zakonsko zvezo. Ker je tak zakon ZZZDR, ne pa ZRIPS, istospolni partnerji ali partnerice ne uživajo te pravne dobrote.

Pravice neregistriranih istospolnih parov

Še bistveno bolj kot registrirani istospolni partnerji ali partnerice pa so diskriminirani partnerji ali partnerke v neregistrirani istospolni partnerski skupnosti, saj razen pravice do dedovanja, ki jim jo je priznalo Ustavno sodišče z letošnjo odločbo št. U-I-212/10-15, nimajo nobene pravice, ki gre drugim parom.

Ker jih ne omenja niti ZRIPS niti noben drug zakon, nimajo niti pravic, ki gredo registriranima partnerjema ali partnericama po ZRIPS (pravico do preživnine, pravico do pridobivanja skupnega premoženja, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ali partnerke ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah), niti pravic, ki so bile v zadnjem času registriranima istospolnima partnerjema ali partnericama priznane z drugo zakonodajo (npr. nimajo pravice do vdovske pokojnine po ZPIZ-2, niso priznani kot družinski člani po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1)16).

______________________________

1 Uradni list RS, št. 65/2005.
2 Uradni list RS, št. 72/2006-UPB3, št. 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 71/2008, 76/2008, 118/2008 Skl.US: U-I-163/08-12.
3 Prvi odstavek 30. člena ZZVZZ, ki daje pravico do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana, v zvezi s 1. odstavkom 20. člena ZZVZZ, ki kot ožje družinske člane šteje zakonca in otroke zavarovanca.  
4 Po 21. členu ZZVZZ je zakonec zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec (prvi odstavek), po drugem odstavku 21. člena pa enako velja za osebo, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
5 Sodba št. 18984/02, oktober 2010.
6 Uradni list RS, št. 96/2012
7 Ur.l. RS, št. 69/2003, 18/2004-ZVKSES, 47/2006-ZEN, 9/2007 Odl.US: P-31/06-4, 18/2007 Skl.US: U-I-70/04-18, 45/2008-ZVEtL, 57/2008, 90/2009 Odl.US: U-I-128/08-23, Up-933/08-18, 62/2010-ZUPJS.
8 Uradni list RS, št. 97/2007-UPB1.
9 Uradni list RS, št. 55/2008 (66/2008 popr.), 39/2009, 55/2009 Odl.US: U-I-73/09-19.
10 Uradni list RS, št. 110/2006-UPB1, št. 76/2008, 40/2009.
11 Po prvem odstavku 73. člena ZIKS-1 je treba obsojencu omogočiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Ožji družinski člani so po določbi četrtega odstavka 10. člena ZIKS-1: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka.
12 Uradni list RS, št. 32/2007-UPB4, št. 102/2007-ZSKZDČEU, 21/2008 Odl.US: U-I-96/06-13, 23/2008-ZBPP-B, 65/2008 Odl.US: U-I-328/04-22, 68/2008, 89/2008 Odl.US: U-I-25/07-43.
13 Prvi odstavek 236. člena ZKP.
14 Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010.
15 Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 101/2007 Odl.US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 Odl.US: Up-2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008-ZArbit, 45/2008, 62/2008 Skl.US: U-I-275/06-7, Up-811/07-7, 111/2008 Odl.US: U-I-146/07-34, 116/2008 Skl.US: U-I-253/07-6, Up-2118/06-6, 121/2008 Skl.US: U-I-279/08-8, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 57/2009 Odl.US: U-I-279/08-14, 12/2010 Odl.US: U-I-164/09-13, 49/2010 Odl.US: U-I-8/10-10, 50/2010 Odl.US: U-I-200/09-14.
16 Uradni list RS, št. 21/2013     

Written By
More from Eva Gračanin

V tem mestu ni prostora za seksizem!

Feministke_i s podporo različnih organizacij in iniciativ ter posameznic_kov na različne javnosti...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja